EUROSONG! (2011) - 1. polfinale

Spet je tu! Veselim se ga, rad ga imam! :)
10. , 12. in 14. maja bo spet praznik evropske zabavne glasbe. In za praznik se je treba primerno pripraviti. Tule je moja priprava. Morda jo boste veseli tudi vi. :)

10. maja bo na vrsti prvi polfinalni večer. V njem bomo po tem vrstnem redu spremljali naslednje pesmi:

1. Magdalena Tul: Jestem (Poljska)

Dance šlager s pomanjkanjem domišljije. Pravzaprav ne dobimo nič, ko ga poslušamo. Pesem dobesedno odbrzi mimo nas in sploh se ne zavemo, da je je že konec. Poljska tokrat verjetno brez finala.

2. Stella Mwangi - Haba Haba (Norveška)

Konec z lepimi norveškimi baladami? Tokrat potujemo na Sejšele za mladim britanskim parom ali pa na safari v Kenijo. Tja bo verjetno šla tudi Stella po temle polfinalu. Na sobotni večer pa gotovo ne. Preveč cenena pesem, da bi naredila vtis na izbirčno eurovizijsko publiko. Morda se bo zanjo vnel kak nogometni navdušenec, a letos pač ni leto svetovnega prvenstva. Stella, poskusi, morda uspe v Braziliji.

3. Aurela Gaçe - Feel The Passion (Albanija)

Ne vem, kaj bi si mislil. Nekje med tipičnim albanskim melosom, s katerim nas Albanci strežejo že kar nekaj let zaporedoma, in poskusom novosti. A kakor da se tale pesem noče uleči v uho, kaj šele v srce. Nekaj ji manjka. Melodika? Prijaznost? Simpatičnost?

4. Emmy - Boom Boom (Armenija)

Armenski poskus številka 4 – vsi z istim namenom – zmagati, vsi tudi z istim načinom: udaren ritem s primesmi narodne glasbe. Pesem gre gotovo hitro v uho, ali bo to dovolj, pa bomo videli. Ima simpatije. Znala bi presenetiti.

5. Yüksek Sadakat - Live it up (Turčija)

Je bilo lani uspešno leto? Kako veste? Ker bomo letos poslušali korak v isti smeri, le da malce modernejšo verzijo turške popularne glasbe. Za moj okus jim manjka tisto, česar so imeli lani v obilju: izvirnosti in duše, prave strastne turške duše. Finale ni vprašljivo.

6. Nina - Čaroban (Srbija)

Jojmene, kaj pa je tole? Vsake toliko Srbija po velikem hitu nekako ne ve, kako in kam. Morda bo drugo leto spet bolje. Nina nam ponudi pesem brez soka. Bolj utruja, kot poživlja.

7. Alexej Vorobjov - Get You (Rusija)

U, spet so nazaj East 17. Pesem ni nek presežek evrovizijskega odra, a glede na to, da so »uspešnice« v stilu Sakisa Rouvasa rezultatsko precej donosne, bi znal Alexey poseči prav visoko. Bomo videli. Finale gotovo.

8. Anna Rossinelli - In love for a while (Švica)

Ljubka pesem, prijetna za uho. Pusti dihati, lahkotna je kot poletno jutro. Preprosto lepa. Privoščim ji visoko mesto in si želim, da bi jo poslušal tudi v finalu.

9. Eldrine - One More Day (Gruzija)

Vznemirljivo sodobna pesem. Ne morem reči, da mi ni všeč. Nekaj je na njej, kar me pritegne. Povsem drugačna od švicarske lepote, pa vendar ima v sebi nekaj močnega. Morda je to to, kar bi vžgalo, čeprav kam visoko po mojem ne more poseči. Predivje.

10. Paradise Oskar - Da Da Dam (Finska)

Nežna, lepa baladica. Prav baladica, ker vsebuje tudi nekaj ljubkosti, ki se dotakne srca. Kakovostna pesem, ki se lepo posluša in lepo zapomni. Samo da je ne bi Oskar izvedel preveč monotono. Nima presežka in šarma lanske irske predstavnice, pa vseeno lepo sede. Privoščim finale, čeprav bo tesno.

11. Glen Vella - One Life (Malta)

Res, da je Malta majhna država, a to še ne pomeni, da si lahko privošči tako blamažo. Še posebej po minulih Chiarinih uspehih v preteklih letih. Letos je to res brca v temo.

12. Senit - Stand by (San Marino)

San Marino se je vrnil z istim, s čimer je odšel. No, skoraj istim. Še vedno gre za balado, v kateri se Senit in njeni spremljevalci malce izgubljajo. Kot ne bi vedeli, kaj nam želijo z njo sporočiti. Balada, ki bi potrebovala še kakšen dober preblisk.

13. Daria - Celebrate (Hrvaška)

Prestop na dance sceno je očitno letošnji modni hit. Daria ima poseben glas, a pesem – kakor da ni zanjo. Odkrito povem, da mi ni všeč. Tudi to ne, da so se Hrvati zadnja leta res malce izgubili. To ni več hrvaški song, ki je vsako leto predstavil kako uspešnico. Morda ideja z resničnostnim šovom kot izborom le ni najboljša. Morda medijsko, ne pa glasbeno.

14. Sjonni's Friends - Coming Home (Islandija)

Lahkotna pesmica, mislim, da se trudi biti tudi nekoliko nežna. Kakor da bi te kdo božal. Islandija se leto za letom bolj umika v zasebnost, tudi tale pesmica je korak k vedno manjši vpadljivosti in večji glasbeni kakovosti. Za moj okus dober korak.

15. Kati Wolf - What about my dreams (Madžarska)

Madžari so po predlanskem debaklu spet zraven. Pevka je gotovo kvalitetna, tudi pesem ni slaba. A če me kdo pozna, potem ve, da ne maram reči, da nekaj ni slabo, ampak da je nekaj dobro. Mislim, da sem povedal dovolj. Preveč kalupasto.

16. Homens Da Luta - Luta é alegria (Portugalska)

Rad imam preproste stvari, a Portugalci vseeno malo pretiravajo. Vidi se, da jih melodija ne briga kaj dosti, v ospredju je besedilo. A žal kakor jaz tudi ostalih 200 milijonov ljudi ne bo imelo pojma, kaj želijo povedati – razen tega, da vzpodbujajo novo generacijo otrok cvetja?

17. Evelina Sašenko - C'est ma vie (Litva)

Evelina ima prekrasen glas in lepo skladbo, a ne za na Eurosong. Menim, da je pretežka za festival, kakršen je nastal. Je umetniška, a žal za tako globoko umetnost tu ni prostora.

18. Ell&Nikki - Running Scared (Azerbajdžan)

Po lanski »kao« favoritinji se letos Azerbajdžanci spet podajajo na duet, ki jim je uspel že pred dvema letoma. In tokrat je ta občutno boljši. Čutna balada nas popelje v prijetno ozračje, kjer se potopimo v zgodbo dveh mladih. Lepo, občuteno. Napovedujem visoko uvrstitev.

19. Loucas Yiorkas Feat. Stereo Mike - Watch my dance (Grčija)

Grki kar ne morejo iz svoje kože. Spet imamo »dance« grški melos. Da je melos, super, da je »dance« nikakor. Pesem zveni preveč umetno, da bi se mi prikupila. Morda so šli po našem lanskem receptu »narodnozabavnega rocka«. Rezultat ste videli sami. Ne bo finala.
*