Beseda

Danes je besed veliko. Veliko jih govorimo, veliko jih slišimo. Tako veliko, da se nam zdijo samoumevne. Tako veliko, da kar letijo iz nas in mimo nas, da je včasih težko opaziti, čemu so tukaj in kaj zares pomenijo.

V pomenu je namreč njihova dragocenost. Z njim nekaj povejo. Z njim nekaj poklonijo človeku. Z njim ga morda tudi spremenijo. Vse to, če jih človek sprejme in posluša in pojé, da se potem pretočijo v njegovo dušo in telo in v besede in dejanja.

Imajo naše besede pomen? »Seveda,« boste rekli, »saj vse, kar rečemo, s seboj nosi nek pomen, pa naj bo še tako majhen.« Pravzaprav ni tako. Besede nekaj pomenijo samo, če je za njimi srce. Kajti besedam ne dajejo sporočila črke, ampak človek, njegovo srce, njegova dejanja. Besede se človeka dotaknejo samo, če mu želijo nekaj dati. Če ga jemljejo resno. Če želijo z njim stopiti v pogovor. Če želijo v njem videti človeka.

Če so tu samo zato, da vzbujajo pozornost, da želijo prevzeti oblast nad drugimi, jim vsiliti svoje mnenje ali preganjati tišino, potem so samo hrup. Hrup, ki človeka dela samega. In tega hrupa je danes ogromno. Hrupa poslovnih pogovorov in reklam, hrupa televizije in opravljanja, hrupa, s katerim samo preganjamo zgroženost nad tem, da nimamo kaj povedati.

Sredi takega hrupa se je rodila Beseda. Beseda, ki misli resno, kar pove. Beseda, ki želi človeku nekaj dati. Beseda, ki človeka ne želi osiromašiti, ampak obogatiti. Beseda, ki želi človeka upoštevati. Beseda, ki se želi s človekom pogovarjati. Božja Beseda.

Samo ena sredi tolikih besed tega sveta. A beseda, ki nekaj pomeni. Ki pravzaprav človeku pomeni največ. Beseda, ki je Bog: Ljubezen. Po tem jo boste spoznali. To je Beseda, ki me rešuje z upanjem, Beseda, ki me jemlje resno, Beseda, ki mi daje odgovore na težka življenjska vprašanja. Spoznati je ni težko, težko pa jo je slišati. Ker je to zahtevna beseda, ki jo slišiš, ki jo razumeš šele takrat, ko za to dozoriš – ko začneš živeti to, kar govori.

Res, Bog ni tiho. Bog ima zame Besedo, ki ne samo govori »ljubim te,« ampak ki kot ljubezen v svetu postaja resnična. Tudi v tebi in meni, če jo slišiva in jo poveva naprej.

***

Komentarji

  1. Oja, besede imajo pomen, besede celo rodijo ... žal kdaj tudi ubijajo.
    So kot zdravilo ... prave naj bi bile ob pravem času!
    Odgovarjamo zanje ... to zadnje je pa nauk moje mame, po moje si ga bom zapomnila do konca življenja ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Bog ali beseda bog.Ali je to isto?

    OdgovoriIzbriši
  3. Bog je Beseda, ne pa beseda bog.

    OdgovoriIzbriši
  4. Dobro napisano. Šele zdaj sem uspel prebrati. Hvala.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro