Preskoči na glavno vsebino

Mladi z več več informacijami bolj odgovorni

Pri izobraževanju mladih o spolnosti sta šola in starši najpomembnejša dejavnika vzgoje. Pogovor o spolnosti vpliva na kasnejšo spolno dejavnost in število spolnih partnerjev.


Zavod RS za šolstvo je danes v Ljubljani organiziral strokovni posvet Spol in spolna vzgoja, v okviru katerega je potekala tudi okrogla miza Zdrava spolnost in mladi.


Mladi z več več informacijami se obnašajo bolj odgovorno, je na okrogli mizi o zdravi spolnosti povedala predstavnica Inštituta RS za varovanje zdravja Evita Leskovšek.


Približno četrtina mladih pri starosti 15 let je že imela spolne odnose, kljub temu pa je vzgoja za zdravo in osrečujočo spolnost še vedno tabu v naši družbi. Mladi, ki imajo več informacij o spolnosti se tudi bolj odgovorno obnašajo, imajo kasneje spolne odnose in manj spolnih partnerjev. Pomembno je, da mladi dobijo strokovne informacije ter imajo prostor za komuniciranje o tej temi, tako v šoli kot s starši, je povedala Leskovškova.


Spolna aktivnost pomembno vpliva na samopodobo mladih. Dekleta, ki so spolno aktivna, tako pogosteje mislijo, da so predebela. Prezgodnja spolna aktivnost je prav tako povezana s kasnejšimi tveganji za spolno prenosljive bolezni, dolgoročno pa je to povezano tudi z boleznimi kot je rak na materničnem vratu. Raziskave so pokazale, da mladostniki, ki so spolno aktivni, pogosteje kadijo, pijejo več alkohola kot spolno neaktivni, manj pa jim je tudi všeč šola. Mladi, ki so spolno aktivni predvsem pogrešajo več izobraževanja o spolnosti v šoli. Leskovškova je še poudarila, da pogovor o spolnosti ni promocija spolnosti.


Višja svetovalka na Zavodu RS za šolstvo Fani Čeh je učitelje opozorila, da je šola ob družini najpomembnejša institucija, ki ima na področju vzgoje in izobraževanja izjemno pomembno vlogo. Nič ne more nadomestiti šole in njenega vpliva na mlade. Učitelji lahko vplivajo na tista prepričanja mladih, ki so pomembna pri kasnejši izbiri boljših poti v življenju in vplivajo na boljše oblikovanje odnosov med moškimi in ženskami. Mladi pogosto pridobivajo informacije o spolnosti s strani svojih sovrstnikov, ki pa nimajo pravilnega znanja o spolnosti.
(vir: www.delo.si)
***

On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« (Jn 20,25)

Komentarji

  1. O tem fenomenu najstniške spolnosti smo se pogovarjali na faksu in je bil asistentkin pogled nekako takšen: najstniške spolnosti ne bomo mogli kar tako preprečit. V večini primerov gre tu za mlade, ki iščejo sprejemanje, varnost, ljubezen, pač neko čustveno bližino, ki jim jo spolnost sicer daje, vendar za kratek čas in to nikakor ni dolgoročna rešitev za njihova hrepenenja. V kolikor se najdeta dva podobne starosti, na podobni stopnji razvoja, je še nekako, ko pa govorimo o večletni razliki med punco in fantom, pa lahko pride do večjih težav in to ne samo s strani zakona, ampak tudi čisto z vidika osebnostnega in čustvenega dozorovanja mladih.

    Moj sklep: mladi so žejni ljubezni. Kaj lahko storimo za to?

    OdgovoriIzbriši
  2. Z Urško se seveda strinjam. Mladi iščejo vse to, pa ne dobijo - takšni spolni odnosi so le nek beg, ker gre bolj kot ne le za telesno združitev, ti pa bi jih radi 'vzgajali' le tehnično, kot da je človek stroj. O debelosti in mozoljavosti, ki so posledica hormonskih tablet, pa nihče noče povedati kaj pametnega. Kakor nočejo povedati tudi, da mladi biološko do določene starosti niso pripravljeni na spolne odnose, ne da bi bile potem biološke posledice. Obstajajo primerni ljudje za tovrstno vzgojo - se spomnim ene medicinske sestre iz LJ, ki je prišla predavat v Godovič mladim.

    Danes je praznik sv. Jožefa, ki je nudil Mariji in Jezusu ljubezen, varnost, sprejetost... Prosimo ga za vse mlade in očete ter družine, kjer tega ni.Naj čutijo vsaj pri nas sprejetost, toplino in varnost, čeprav jim staršev seveda ne moremo nadomestiti.

    OdgovoriIzbriši
  3. Mislim, da je (zahodna) družba z nekontrolirano liberalizacijo spolnosti (in njenih zdravih tabujev) trčila v goro, ki danes postaja velik problem. Spolnost ni samo neka telesna aktivnost, ampak mnogo več in dokler ne bomo govorili o spolnosti kot vrednoti, intimi, daru, družini ... ne bomo povedali vsega. Pogosto prihaja do "zlorab" na tem področju, ker ljudje vzamejo samo del od celote.

    Liberalizacija, ki je na nek način sprostila določene tabuje, je samo odprla področje, ki ga moramo danes ovrednotit. Na tem področju tudi medicina odkriva svoje meje in nemoč.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Potruditi se

Ne zgodi se več poredko, da mi med brskanjem po socialnem omrežju pride pred oči vabljiv naslov: »Kako shujšati brez truda.« Namenoma je tak, seveda, da bi pritegnil pozornost, kako tudi ne, saj lepo utemeljuje najpopularnejšo misel današnjega sveta, ki se razodeva tudi v bitcoinih in podobnih hitrih zaslužkih: kako dobiti čim več s čim manj truda oz. izgube. Glavna prioriteta našega sveta je pač dobiček . In čim hitrejši je, tem bolje. Trud je pri tem zgolj ovira.  Ne bi šlo za tako velik problem, če ne bi podobno miselnost začeli tudi živeti , jo torej uporabljati v svojih odnosih: dobiti čim več za čim manj truda. Ali še bolje: dobiti, ne da bi bilo treba kaj dati. In tega se tako v odnosih kot tudi v finančnem svetu ne da drugače kot z goljufijo : nekdo mora nekaj izgubiti, da lahko ti nekaj pridobiš oz. zaslužiš na njegov račun. Tako je z vsem, kar je pridobljeno na lahko. »Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (Jn 10,13) Opeharjeni ljudje pa drug drugega gledamo s strahom in nej

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.

Pustiti se premagati ljubezni

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije)  V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?«  Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili

Za limbar tvoj

Te dni so nam posebej pred očmi rane , tisočero Gospodovih ran, iz katerih lije kri in se spušča po umirajočem telesu, mnoge, neštevilne rane, ki so, kakor je rekel prav On (Mt 25,35-36), rane ljudi vseh časov, zaobjete v sveto telo, ki utrujeno in izmučeno visi na lesu človeških grehov, zločinov, napak. V opomin? V očitek? V dokaz, ki bi utemeljil primerno kazen? V odrešenje. Za limbar tvoj .  Vseeno je na Kalvariji mučno, v ozračju visi bolečina, zadušljivo je v tihi zameri in prizadetosti, nemi kriki prebadajo nebo, ker je nekaj narobe, ker je nekaj zelo narobe na tem njegovem telesu (1 Kor 12,27), ki še hodi po svetu. Cerkev greši in pada in krvavi in v njej je toliko stvari grešnih in napačnih. Ker smo v njej ljudje .  Toda to še ni opravičilo. Ni razlog, zaradi katerega bi samo zamahnili z roko in šli naprej. Morda smo jih že siti, vseh trpečih ljudi tega sveta, ki nam dnevno skačejo v pozornost, morda tudi že navajeni, pa vendar vsaka rana boli in kolikor prizadene tistega, ki j