Preskoči na glavno vsebino

Ema 2010 - drugič

Danes torej na finale!

Napovedati, kdo je pravi za zmago, je pri televotingu vedno nehvaležno. Predvsem zato, ker nikdar ne veš, kaj bo pravzaprav šinilo v misli glasovalnemu stroju, ki se lahko spreminja iz minute v minuto. Pa vseeno poskusimo vsaj približno napovedati, kdo bo najverjetnejši potnik v Oslo.

1. Moj si zrak - Marko Vozelj
Marko ima poslušljivo skladbo in zvesto občinstvo. Le da pesem ni toliko prepričljiva, da bi poleg zvestih pridobil še tisti malo več, ki bi ga popeljal k zmagi. Med prvih pet gotovo sodi.

2. Sanjajva - Nuša Derenda
Nuša je ena od favoritinj. Ne samo zaradi nesporno izvrstnega glasu, temveč tudi zaradi inovativnosti skladbe. Napovedujem najmanj tretje mesto. Morda celo zmaga.

3. Roko mi daj - Langa
Če bi to pesem peli Kalamari, bi bili že doma. To je vse, kar se da povedati. Vse bo odvisno od množice romske publike. So sposobni pogledati tudi na kakovost ali samo na pripadnost? Med prvih pet gotovo. Morda celo zmaga.

4. Kaj in kam - Tangels
Skupina, ki bi znala poseči visoko, če bi bila pesem nekoliko boljša, malo bolj dinamična, ne glede skakanja, ampak melodičnega in glasovnega gibanja, seveda. Napovem zlato sredino.

5. Para me - Brigita Šuler
Zaradi istih, lenderovskih ritmov, napovedujem eno od prvih treh mest.

6. Nežna - Anastazija Juvan
Anastazija je daleč proč. Skladba je dolgočasna. Verjetno tudi zato, ker ji ne pritiče.

7. Tukaj sem doma - Manca Špik
Bodo patrioti zaradi trobojnice izbrali Manco? Ko bi le pokazala še kaj več, kot samo krilo ... Potem bi ji zlahka privoščil Oslo, tako pa ... Verjetno med prvih pet.

8. Črni konji - Hamo in Gal
Zveneče ime, ki pa me je razočaralo. Čakal sem skladbo v slogu "Kaj vse bi dal ...", dobili pa smo počasen šlager z že stokrat slišanimi besednimi zvezami, kot je "ne bo, kot je nekdaj bilo" ... Nekje v sredini, verjetno.

9. Dovolj ljubezni - Martina Šraj
Največje presenečenje. Da je v finalu, se ima verjetno bolj zahvaliti svoji mični postavi in zapeljivemu pogledu, kot pesmi ali glasu. Vseeno mislim, da je s presenečenji konec.

10. Daj mi en znak - Stereotipi
Idričani navijajo zanje, a oni ne morejo pokazati kaj novega. To me moti. Kot da Zvone Tomac ne bi bil sposoben narediti nekaj sveže drugačnega. Ne pričakujem dosti.

11. Dež - Nina Pušlar
Svežina se je izkazala za pravilno. Morda nekaj doda tudi poznano dekle z Bitke talentov in pojočih zvezd v paru s Friškovcem. Zna biti zelo visoko, a za zmago bo verjetno še premalo.

12. Tudi fantje jočejo - Vlado Pilja
Lepi Dasa v novi luči. A menim, da je bila Slovencem prejšnja veliko bolj všeč. Ob bok bi se postavil Brigiti Šuler, tako pa ima v poplavi kvazi balad majhne možnosti za kak večji uspeh.

13. Narodnozabavni rock - Ansambel Roka Žlindre & Kalamari
Včeraj so me presenetili z nenavadno odločnostjo in trdnostjo. Po novem so močni favoriti, kajti očitno je, da  Slovenci računajo na to, da je to tisto "nekaj novega", kar bi lahko na Norveškem prineslo finale in morda zvenečo uvrstitev. Škoda le, da so nekaj podobnega na Eurosong prinesli že Avstrijci leta 2005. Med favoriti za zmago.

14. Vampir je moj poet - Lea Sirk
Strel v prazno. Lea, ne smeši se.

Tako. Zdaj pa poglejmo, kaj bo. Glavne favorite sem označil rdeče, stranske, ki bi lahko presenetili, pa z vijolično.
Uživajte!

Komentarji

  1. No vsaj eden pamenten, ki dobro komentira vse pesmi! Pohvaljeno!

    OdgovoriIzbriši
  2. Jap, se strinjam... Lepo pokomentirano...
    Drgač pa Idrci, Idrčani ali Idrijčani... ;)...
    =)
    lep blog drgač... čestitam!!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Potruditi se

Ne zgodi se več poredko, da mi med brskanjem po socialnem omrežju pride pred oči vabljiv naslov: »Kako shujšati brez truda.« Namenoma je tak, seveda, da bi pritegnil pozornost, kako tudi ne, saj lepo utemeljuje najpopularnejšo misel današnjega sveta, ki se razodeva tudi v bitcoinih in podobnih hitrih zaslužkih: kako dobiti čim več s čim manj truda oz. izgube. Glavna prioriteta našega sveta je pač dobiček . In čim hitrejši je, tem bolje. Trud je pri tem zgolj ovira.  Ne bi šlo za tako velik problem, če ne bi podobno miselnost začeli tudi živeti , jo torej uporabljati v svojih odnosih: dobiti čim več za čim manj truda. Ali še bolje: dobiti, ne da bi bilo treba kaj dati. In tega se tako v odnosih kot tudi v finančnem svetu ne da drugače kot z goljufijo : nekdo mora nekaj izgubiti, da lahko ti nekaj pridobiš oz. zaslužiš na njegov račun. Tako je z vsem, kar je pridobljeno na lahko. »Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (Jn 10,13) Opeharjeni ljudje pa drug drugega gledamo s strahom in nej

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

Svoboda je ljubiti svoje meje

Svet bo spet moral najti Boga. Ali pa ga ne bo več. Sveta, mislim. »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,4-5) Kajti ko govorimo o zmešanem svetu brez morale in vrednot, o svetu, v katerem je mogoče resnično vse mogoče, moramo začeti pri dejstvu, da smo si tak svet želeli , namreč svet brez omejitev, v katerem je lahko vse tako, kot si želimo, kjer ni nič prepovedano – in zato tudi nič več sveto in lepo. Svet neizmerne svobode, brez meja in prepovedi. Zato smo se za to odrekli Bogu, torej nekomu, ki je nad vsemi, nekomu, ki postavlja meje in s tem ustvarja red, ki nekatere stvari označi za nedotakljive in nemogoče. In tak svet zdaj res imamo, svet, v katerem si človek predstavlja, da je bog. In je v njem vse narobe. Ker je porušen temeljni red: » Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,5)  Meje so namreč v človeka položene zato, ker ga definirajo . Pomagajo mu spoznati, kdo je in kaj mora (in m

Zavetnik poslušanja in zvestobe

Kar koli delate, delajte iz srca kakor Gospodu in ne kakor ljudem. (Kol 3,23)  Pridni Jožef, ki nas z oltarja gleda s tako vsakdanjo sekiro in žago, potnega čela in hoče brez besed povedati neko pomembno stvar: da je Božji otrok »tesarjev sin« (Mt 13,55). Da je torej njegovo delo napravilo Božjega sina. Da ga je njegovo pridno delo spravilo v mizarsko delavnico. Da ga zato lahko naše zvesto in požrtvovalno delo spravi v naše cerkve, v naše kuhinje, v naše pisarne in tovarne, ker je vse naše delo pravzaprav ustvarjanje Boga v našem svetu.  Ne glede na to, ali smo duhovnik ali tesar, kuharica ali smetar, naše delo »ustvarja« Boga.   In ko se tega zavedamo, potem moramo razumeti, kako nekaj pomembnega je delati – in kako nekaj pomembnega je delati pošteno, zavzeto, marljivo in z veseljem tisto, k čemur smo bili poklicani po svojih sposobnostih . Ker je to nič manj kot nekaj, kar temu svetu dolgujemo, namreč dobro opraviti svojo nalogo. » Če je človek poklican za pometača ulic, naj pomet

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.