Preskoči na glavno vsebino

Ema 2010 - prvič

Pa poglejmo, kaj bomo slišali jutri in kakšne so možnosti za nastop v finalu. Po mojih napovedih, seveda. :)


01. Sara Kobold – Od tod do večnosti
Mična gospodična, ki bi znala bolj kot s svojim glasom impresionirati s svojim izgledom. Njena pesem ne spada ravno med presežke glasbene scene, a punca obeta. Morda finale.

02. Brigita Šuler – Para me*

Veteranka nastopov na Emi tokrat gotovo ne bo ostala brez finala. To ji zagotavlja "lenderovski" komad, ki ga imamo Slovenci (preveč) radi. Sicer pa gre za pesem z obetavnim začetkom, ki pa se kasneje z refrenom ponavlja kot stara plošča. 

03. Nina Pušlar – Dež*

Nekaj svežega, kar zadeva Ninin slog, pa tudi Emino sceno. Zanimiva popestritev. Zaradi spevnosti in poslušljivosti računam, da bo v finalu.

04. Langa – Roko mi daj*

Verjetno najslabša od vseh treh Langinih pesmi na Emi. Poskušajo tretjič in gotovo bodo v finalu, a ne zaradi kakovosti pesmi, ampak zvestobe glasovalnega aparata.

05. Saša Zamernik – Živim za zdaj

Doslej neznana zvezda z mirno balado, ki pa je žal preveč mirna. Več sreče prihodnjič.

06. Ylenia Zobec – Priznam*

Moja prva favoritinja. Finale si gotovo zasluži, ker je pesem odpeta kvalitetno, ker gre za neutečeno in ganljivo balado. Vso srečo, Ylenia.


07. Vaso & D Plejbeks – Gremo na Emo
Kdaj pa kdaj se mi zdi, da je žirija, ki pošilja predstavnike na Emo ali brez posluha ali brez domišljije. Vaso uteleša oboje. Nima šans.

08. Martina Šraj – Dovolj ljubezni

Martina se hvali s svojo pesmijo, ki pa je (žal) elektronska pokveka. Malo več izkušenj bo morda iz nje izklesalo malo več stila. Brez finala.

09. Marko Vozelj – Moj si zrak*

Eden večjih favoritov za finale. Ljudje ga imajo radi, kar dokazuje nagrada občinstva za Slovensko popevko pred dvema letoma, pesem je dopadljiva, tako da lahko na visoko uvrstitev verjetno računamo tudi v finalu.


10. Petra Pečovnik – Iz navade
Petra, tudi tvoja pesem je preveč "iz navade". Monotono. Brez finala.

11. Martina Feri – Le en dan*

Umirjena napol džezovska skladbica, ki uporablja nove in zanimive prijeme, predvsem v izbiri glasbenih intervalov. Ne vem, kam bo padla po "televotingu", a če bi jaz izbiral, bi si gotovo zaslužila finale. Pustimo se presenetiti.

12. Zadnji Taxi – Franjo

Pesem á la Silvija, ki jo je nekoč pel Magnifico. Toda tako uspešna gotovo ne bo. Ne prepriča, čeprav začetek nakazuje nekaj novega, morda posebnega, navdušujočega. Refren pokvari vse. Brez finala.

13. Manca Špik – Tukaj sem doma*

Manca se trudi priti v srca Slovencev in morda je tja tudi že prišla. Verjetno ji bodo oprostili neprepričljivo skladbo in jo zaradi popularnosti uvrstili v nedeljsko dogajanje; nisem prepričan, da si ga zasluži.

14. Ansambel Roka Žlindre & Kalamari – Narodno zabavni rock

Zanimiva ideja, ki bi se jo dalo odlično tržiti tudi na Eurosongu, toda kombinacija rocka in narodnozabavne glasbe je nekoliko nedodelana. Ali je za to kriva neizkušenost glasbenikov ali preveč na lahko vzeta naloga? Naj presodi ljudstvo. A mislim, da bi morali biti za finale preprosto bolj inovativni in prepričljivi.


Uživajte jutri ob 20.00.

Komentarji

  1. Marko, mislim, da bi te na rtv-ju lahko vzeli kot honorarnega delavca vsaj za emo. Vsekakor so napovedi izvirne in kažejo, da jih piše pravi poznavalec! :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Vsak čast, Marko! Bodi pozdravljen iz Artič

    OdgovoriIzbriši
  3. Kmalu bomo videli, ali tvoje napovedi držijo ;))))

    OdgovoriIzbriši
  4. bravo, za 5 skladb si zadel pravilno in jih poslal v finale :)
    Samu Martino Šraj in Kalamarom ter Ansamblu Roka Žlindre nisi pripisal, da bodo šli v finale :)
    Drugo leto bo treba tebe poslat za komisijo, ko se bo izbiralo pesmi za emo ;P

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Potruditi se

Ne zgodi se več poredko, da mi med brskanjem po socialnem omrežju pride pred oči vabljiv naslov: »Kako shujšati brez truda.« Namenoma je tak, seveda, da bi pritegnil pozornost, kako tudi ne, saj lepo utemeljuje najpopularnejšo misel današnjega sveta, ki se razodeva tudi v bitcoinih in podobnih hitrih zaslužkih: kako dobiti čim več s čim manj truda oz. izgube. Glavna prioriteta našega sveta je pač dobiček . In čim hitrejši je, tem bolje. Trud je pri tem zgolj ovira.  Ne bi šlo za tako velik problem, če ne bi podobno miselnost začeli tudi živeti , jo torej uporabljati v svojih odnosih: dobiti čim več za čim manj truda. Ali še bolje: dobiti, ne da bi bilo treba kaj dati. In tega se tako v odnosih kot tudi v finančnem svetu ne da drugače kot z goljufijo : nekdo mora nekaj izgubiti, da lahko ti nekaj pridobiš oz. zaslužiš na njegov račun. Tako je z vsem, kar je pridobljeno na lahko. »Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (Jn 10,13) Opeharjeni ljudje pa drug drugega gledamo s strahom in nej

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

Svoboda je ljubiti svoje meje

Svet bo spet moral najti Boga. Ali pa ga ne bo več. Sveta, mislim. »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,4-5) Kajti ko govorimo o zmešanem svetu brez morale in vrednot, o svetu, v katerem je mogoče resnično vse mogoče, moramo začeti pri dejstvu, da smo si tak svet želeli , namreč svet brez omejitev, v katerem je lahko vse tako, kot si želimo, kjer ni nič prepovedano – in zato tudi nič več sveto in lepo. Svet neizmerne svobode, brez meja in prepovedi. Zato smo se za to odrekli Bogu, torej nekomu, ki je nad vsemi, nekomu, ki postavlja meje in s tem ustvarja red, ki nekatere stvari označi za nedotakljive in nemogoče. In tak svet zdaj res imamo, svet, v katerem si človek predstavlja, da je bog. In je v njem vse narobe. Ker je porušen temeljni red: » Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,5)  Meje so namreč v človeka položene zato, ker ga definirajo . Pomagajo mu spoznati, kdo je in kaj mora (in m

Zavetnik poslušanja in zvestobe

Kar koli delate, delajte iz srca kakor Gospodu in ne kakor ljudem. (Kol 3,23)  Pridni Jožef, ki nas z oltarja gleda s tako vsakdanjo sekiro in žago, potnega čela in hoče brez besed povedati neko pomembno stvar: da je Božji otrok »tesarjev sin« (Mt 13,55). Da je torej njegovo delo napravilo Božjega sina. Da ga je njegovo pridno delo spravilo v mizarsko delavnico. Da ga zato lahko naše zvesto in požrtvovalno delo spravi v naše cerkve, v naše kuhinje, v naše pisarne in tovarne, ker je vse naše delo pravzaprav ustvarjanje Boga v našem svetu.  Ne glede na to, ali smo duhovnik ali tesar, kuharica ali smetar, naše delo »ustvarja« Boga.   In ko se tega zavedamo, potem moramo razumeti, kako nekaj pomembnega je delati – in kako nekaj pomembnega je delati pošteno, zavzeto, marljivo in z veseljem tisto, k čemur smo bili poklicani po svojih sposobnostih . Ker je to nič manj kot nekaj, kar temu svetu dolgujemo, namreč dobro opraviti svojo nalogo. » Če je človek poklican za pometača ulic, naj pomet

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.