Po kratkem razmisleku in pogovoru z ljudmi, ki jih cenim, sem neko sobotno objavo o napotkih Slovenske škofovske konference pri ravnanju z "novo" gripo malce predelal v sebi in dobil nekoliko treznejše mnenje od tistega, ki me je privzdignilo tisto soboto in za katerega sploh ne bi vedel, če ga ne bi opazil v "Bodicah" Borisa Ježa v Delovi Sobotni prilogi ("Saj res: kako bo s to blagoslovljeno vodo?", 3.10.2009) Od tega je sicer minilo že precej časa, pa se mi vseeno zdi, da ne bi bilo dobro, če bi tudi ta stvar neslišno spolzela mimo ušes.
"Naj torej odstranimo kropilnike iz cerkva?" To vprašanje me je streslo. In še eno: "Pri nas si ne dajemo več rok pri pozdravu miru ..." Sploh zato, ker sta ju na svet privlekla dva od kolegov iz duhovniških vrst. Panika, ki so jo v družbo plasirali mediji, je dodobra obrodila svoje sadove, tudi pri nas, umirjevalcih javnega mnenja. Kot da gre najmanj za kugo ...
Gripa kakor vsaka druga gripa, z enakimi bolezenskimi znaki kot vse prejšnje gripe, epidemija, kakor jo doživimo vsako zimo, ko v razredu manjka polovica otrok. (ali pa niti to ne, saj je doslej pod njo padlo le nekaj slabotnih mladcev, ki so verjetno bolj kot od virusa zboleli od strahu ...) Vse to vemo in vendar nas vztrajno prepričujejo, da gre za nekaj »pandemičnega«, da kaj takega svet še ni doživel in da je velika nevarnost, da umremo, če se ne cepimo ali če ne pogoltnemo vsaj kake škatlice tamifluja, ki je tako dolgo nerabljen čepel po skladiščih in nabiral prah. Kimamo in v skrbi za varnost svojih otrok razkužujemo vse po dolgem in počez, z odobrenimi razkužili, ki so za zdravje bolj nevarna od same gripe ...
Naj torej za varnost odstranimo še kropilnike? Naj si nikdar več ne sežemo v dlan? Naj pazimo, da nikakor ne pridemo v stik z nobenim človekom? To "varovanje" lahko prerase v celo paranojo, ko si pod izgovorom "ljubega zdravja" ne bomo upali niti približati drug drugemu, kaj šele dotakniti se. Torej si ovire komunikacije in še nadaljnjo individualizacijo postavljamo kar sami. Odslej bomo torej mamo kar po telefonu spraševali, kaj bo za kosilo in kako se počuti, z njo se pa ne bomo srečali, ker ima kdove kakšno bolezen.
Saj razumem, da se morajo naši škofje zaščititi pred tem, da bi jih družba obsodila, da niso nič ukrenili proti tej "smrtonosni katastrofi". A sprašujem se, koliko smo pri tem še v službi resnice, za katero živimo. Koliko "dobrega" bomo s tem storili ljudem, ki jim služimo? Ni to nekakšno "udinjanje" družbi, njenim muham, interesom in celo miselnosti? Kako naj govorimo o ljubezni, kako naj pridigamo o sprejemanju gobavcev in služenju bolnikom (same lepe besede ...), če nismo pripravljeni tvegati niti drobca svojega zdravja za to, da bi nekomu pokazali gesto prijateljstva ali ljubezni? Če tudi sami prisegamo na odtujevanje drug drugemu? Kaj naj bo potem maša - samo obveza, ki jo moramo opraviti?
Saj ne bomo umrli. Ali pač ... Toda: ali ne bi bilo lepo umreti, če bi vedel, da sem umrl zaradi - ljubezni?
Bravo! Ali se moramo toliko udinjati javnemu mnenju in svetu? Kropilnik, kjer se spomnimo svojega krsta, stoletja in stoletja je tam, zdaj pa... Nekaj mora vendar v cerkvah biti drugače kot v ostalih prostorih, saj gre vendar za svete prostore. Meni je važno, da grem k obhajilu, da si z nekom sežem v roko, pa če potem tudi umrjem, bom umrl vesel!
OdgovoriIzbrišiNe želim biti nesramen ali predrzen, vendar teh ukrepov si niso izmislili niti škofje niti pisarnarji. Ker poznam ozadje, lahko nekaj stvari bolje pojasnim.
OdgovoriIzbrišiSam sem sodeloval pri tej "krivoverski" zadevi in urejal besedilo.
Kako je nastalo? Nastalo je tako, da se je več duhovnikov začelo obračati na Tiskovni urad Slovenske škofovske konference z vprašanji, ali bodo kako zaščiteni, kako naj se obvarujejo pred gripo itd. Ker nam je postalo jasno, da so (ste) duhovniki neke vrste javni delavci, smo se odločili, da zaradi njihove (vaše) varnosti, napišemo nekaj priporočil. Pri tem delu so nam pomagali tako zdravniki kot strokovnjaki na Inštitutu za varovanje zdravja RS kot tudi patri liturgisti in gospodje odgovorni za bolnišnično pastoralo. Ne gre za samovoljo škofov ali nekih pisunov ampak za odgovor na željo duhovnikov samih.
Če je nastala panika med ljudmi ali se komu zdijo odvečni, mislim, da mu jih ni treba spoštovati. Gre za "priporočila in navodila" ne pa za ukaze, uredbe, zakone, določbe ali kaj takega.
S temi priporočili ne zmanjšujemo pomena ali vere v svete simbole, predmete in snovi ampak se zavedamo, da kljub spremembi namembnosti in bistva, določena materija lahko (p)ostane prenašalka bolezni. Nekoč so stari rekli "Pomagaj si in Bog ti bo pomagal".
Če rečemo, da žegnana voda ne škodi ampak samo zdravi, potem mislim, da se prepuščamo obliki fatalizma in ne ločimo človeškega od Božjega.
Izjavo SŠK so mediji spolitizirali in vzeli v posmeh a s tem se njen namen ni spremenil: želeli smo samo pomagati duhovnikom.
Vem, da gre za priporočila, zato nismo zganjali nobenega trušča, ničesar nismo potencirali pred ljudmi. Hvalabogu. Toda, če so to pravzaprav sprožili še duhovniki, se mi zdi zaskrbljujoče. Predvsem zato, ker smo potemtakem mi tisti, ki zganjamo paniko. Zakaj nismo vsako zimo brali teh priporočil, ko je šlo za gripo ali angino ali kaj vem kaj? Ker sklepamo, da je v zdravi pameti vsakega, da takrat, ko je bolan, ostane doma. Če ne zaradi sebe, pa zaradi drugih. Zakaj je zdaj drugače?
OdgovoriIzbrišiMorda sem preveč "prozelističen", ko želim, da bi si vsaj kdo v tej državi (ali celo na svetu) upal povedati resnico in da za vso to paniko stoji samo farmacevtski lobi. A menim, da je to moj poklic: govoriti resnico in se boriti proti laži.
Vedno so seveda neke pojasnjevalne okoliščine in pri nas bodo mediji vedno stvari spolitizirali, brž ko imajo možnost za to. Morda pa bi bilo kdaj modro duhovnikom dejati samo, naj umirijo konje, da ni treba 'paničariti'... No, zdaj, kar je, je.
OdgovoriIzbrišiPo vojni so vsi generali! Nočem polemizirati ampak vem, da se bomo spomladi smejali tistim, ki so se cepili proti gripi in tistim, ki s(m)o pisali nasvete proti njej. Toda dejansko ta gripa je skok v temo. Ne vemo kako se bodo stvari razvile: ali po teoriji zarote ali po teoriji medijskega pompa.
OdgovoriIzbrišiVsekakor ukrepi so koristni tudi za "vsakdanje" življenje, ker nekateri duhovniki - roko na srce - zmagujejo v nečednosti in bakterijski koncentraciji.
Delo z ljudmi zahteva določeno preventivo. Mislim, da smo tako verniki kakor duhovniki odgovorni za zdravje bližnjih.
Strinjam se s povedanim v izjavi, da moramo biti kristjani "govorci ljubezni", ampak milost predpostavlja naravo. Kljub vsemu.
To od generalov sem namenoma preskočil :) Najbolje, da pustimo pri miru vse skupaj in bomo videli. Se mi pa zdi tudi prav, da se na takih krajih (blogih) pove tudi svoje osebno mnenje in se malo podiskutira. Vesel sem tudi, da lahko dobimo še dodatna pojasnila, ki pomagajo bralcem, da si lahko ustvarijo boljšo sliko.
OdgovoriIzbrišiMorda tudi ni napačna finta tista iz NG (konkatedrala), kjer so v kropilnikih gobe (saj so še?), ki se mi zdijo kar koristne, da ni preveč vode in da se ne tako hitro skali in naseli z raznimi zadevami...