Pod palcem

Ste bogati? Imate veliko premoženja? In kaj je vaše največje bogastvo?
Če ne bi bilo slednjega vprašanja poleg drugih dveh, bi se začeli živčno prestopati na mestu in gledati v tla. »No, ja, saj nekaj ga imamo ... Ravno prav,« bi rekli v zadregi. Revnejši zato, da ne bi razkrili svoje revščine, bogatejši pa svojega bogastva.

Zadnje vprašanje nas tolikokrat rešuje, ker ga ponavadi postavljamo, ko govorimo o nematerialnih stvareh. Saj vedno rečemo, da so otroci naše največje bogastvo. Toda pomislimo prav pošteno: kaj je v resnici naše največje bogastvo, tj. čemu namenjamo večino svojega časa in moči; čemu ali komu dajemo prednost; od česa bi se najtežje ločili; kaj je tisto, kar nam izoblikuje odločitve ...

Toliko za premislek, kaj je tisto v našem življenju, kar presega žezla, prestole, oblast, popularnost, zlato in srebro, kar je dragocenejše od zdravja in luči. Vse samo zato, da bi poskusili spoznati, kaj pravzaprav od nas, ki želimo hoditi za Njim, zahteva Kristus.

Ne, to ni kak klub, v katerem moraš poravnati svoje obveznosti in si potem »opravil«. Ne, ne gre samo zato, da obkljukaš, česar še nisi, kot npr. »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Ne. To ni kristjan. Tudi to ni mama, ne oče, niti sin ali hči, še manj prijatelj. Kdor samo opravlja dolžnosti, ne more biti nič od tega. Pravzaprav ne more biti niti človek. Kvečjemu je lahko robot.

Robotu pa manjka nekaj, kar mora imeti človek: srce. Srce, ki postane pravo srce šele takrat, kadar je sposobno narediti nekaj več, tisto »eno«, kar manjka: porabiti, porazdeliti drugim to, kar je v tvojem življenju največje bogastvo, pa čeprav gre tudi za tvoje otroke, uspehe, sposobnosti, za tvojo svobodo, noge, roke, ledvico, kostni mozeg ali kaj vem kaj še.

Kdor ni sposoben tega tveganja, kdor ni sposoben sprejeti te težke odločitve – in res gre za najtežjo odločitev, če se res moraš ločiti od tega, kar ti je bilo v življenju najdragocenejše – ta ne bo nikdar vedel, kaj pomeni resnično imeti rad. Kaj pomeni imeti življenje.

Toda: kako potem imaš življenje, če si pa izgubil to, kar ti je bilo več vredno kot življenje? Če si takorekoč izgubil življenje? Ne vem, kako gre to, a glede na to, kar so mi izročili predniki, skupaj z njimi in s Tistim, ki mi je naročil, naj tako govorim, ponavljam: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«

Razumete zdaj, od kod torej »stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje«?