R.M. Rilke, Poveličani Buda

(odlomek)

Čutiš, da te nič več ne teži;
tvoja skorja v večnosti počiva,
sok pod njo se zbira in kipi.
In od zunaj vanj se žar preliva,

ker na vrhu polno in žareče
tvojih senc veriga se vrti.
V tebi pa je že spočeto,
kar vsa sonca preživi.


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro