Obrniti pogled


Lahko rečem, da jim je uspelo. Odkrili so mojo ahilovo peto. Iz dokaj srečnega človeka na Zahodu, ki ima vsega na pretek, sem postal človek, ki si kljub temu kar naprej nečesa želi, in sem zato nesrečen. Tako je pač vedno bilo, nemirno je naše srce, vedno, dokler se ne spočije v tebi, je odkril sv. Avguštin, toda odkritje današnje dobe je izjemno: človeka se ne sme prepričati, da nekaj že ima in naj bo zato vesel, ne smemo mu povedati, v kako lepi deželi živi, kako toplo ognjišče ima doma, kako prijazni so ljudje, ki živijo z njim. Nikakor, treba ga je prepričati, da nečesa izredno pomembnega in potrebnega nima, da so druge stvari boljše in lepše od tistih, ki jih ima. Potem ne bo miren, potem bo iskal, potem bo vse svoje dragocenosti dal za to, da bi to, česar še nima, vendarle imel. Da bi bil srečen, da bi bil zadovoljen. Toda največja ukana temu šele sledi. Ko se človek do tega končno le prebije, ko odšteje dvesto, tristo evrov, ko zamenja avto ali hišo ali ženo, sploh ni zadovoljen. Začenja si želeti drugih, novih stvari. In preden se zave vsega skupaj, je že daleč, zelo daleč, osamljen človek s prazno denarnico in praznim srcem, pa še brez tistega ostane, kar si je tako zelo želel …

Ne bijem boja proti potrošništvu, z mlini na veter, kdo sem vendar jaz, da bi pariral korporacijam, ki vlagajo nepredstavljive vsote denarja, da bi v meni izkopali luknjo poželenja. Samo svoj pogled bi rad obrnil: od tega, česar nimam, k temu, kar pa mi je dano. Od neprestanih virtualnih iluzij, kaj vse bi lahko imel in kdo vse bi lahko bil, v resničnost, ki je v vsej svoji krutosti in pomanjkljivosti vendarle otipljivo lepa. Poleg vsega, kar že imam, lepa tudi zaradi vseh lukenj v mojih željah in pričakovanjih. Ker je le tam, kjer je še kaj prostora, vedno možnost, da še kaj zrase, da se še kaj napolni, da se še kaj prejme. In tako ugotovi, kako zelo nas ima nekdo rad.

Hvaležnost naredi človeka srečnega, ne zadovoljitev poželenja. Začnimo, najprej pri sebi, z vzgojo za lepoto.

(kolumna je bila objavljena v Družini, 7.10.2018)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro