Kosilo

metro.co.uk

Božji kruh ni le kruh, Božji kruh je meso, je oseba – in ta oseba je Bog. Iz preprostega razloga: ker človek za življenje ne potrebuje samo kruha, človek za življenje potrebuje osebo. Z osebo, s človekom se mora nahraniti, ker sicer ne bo preživel ne kot človek ne kot živo bitje.

Zato evharistija. Zato maša. Srečanje z Bogom, ki nam je postal kosilo.

In če hočemo razumeti evharistijo – kako in zakaj se Bog daje človeku v hrano – moramo najprej razumeti kosilo. Moramo najprej razumeti, da kosilo sploh ni namenjeno zgolj hranjenju, da jesti pri kosilu sploh ni prva in najpomembnejša stvar, da tudi ni toliko pomembno koliko in kaj jemo, temveč da je najpomembnejša stvar pri kosilu, da sedemo skupaj, da se zberemo in da drug drugemu damo svoj čas in svoje razpoloženje, svoj trud in svoja čustva, svoje nasvete, svoje težave, svoje življenje. Biti skupaj, to je hrana, zaradi katere kosilo sploh obstaja. Dati jesti samega sebe in jesti človeka ob sebi, to je razlog, zaradi katerega imamo ljudje kosilo. Zaradi lakote, zaradi človekove neizmerne lakote.

Zato kosilo razume, kdor je ravno tisti čas ravno tam pri mizi, ne kje drugje, ne s kom drugim, ampak s tistimi, ki so tam, kjer je postavljena tvoja življenjska miza. In življenje razume tisti, ki razume kosilo in to, kako pomembno je biti za kosilo doma. Še bolj zaradi tistih, ki so ob tvoji mizi, kot zaradi sebe.