Prazne mreže

Zadnje čase se res zelo mučim s temi nedeljskimi nagovori. Ni pravih besed, ni odmeva, ki naj bi ga evangelij pustil v mojem življenju. Ni rib, ki bi se ujele v mreže. Samo tišina in praznota in moj razočarani pogled. Tako tudi danes pred vami kot Peter izpiram prazne mreže.

Toda tule nekje, v tej praznoti razočaranja naj bi vstopil Bog. Kjer se potopim jaz, bi moral vstopiti Bog. Morda vstopa zdaj, na točki, kjer sem si končno priznal, da ne morem več. Morda je to želel. Ko pridejo razočaranja in porazi, se končajo človekove besede. Kjer se končajo besede, se začne tišina. In v njej se rodi Bog.

Tišine potrebuje človek. Tudi danes je potrebuje, ob vsej zmedi, ob kateri čutimo tako veliko majhnost in nebogljenost, strah in nemoč, potrebujemo tišine. Tišina nam bo povedala več kot besede. Nemoč nam bo sporočila več kot bi nam moč v teh časih. Ker so to sporočila, s katerimi govori Bog.

Dokler verjamem v to, verjamem v ljubezen.

Komentarji

  1. sonja9. 2. 13, 16:59

    Marko, ne pozabi, iz besed preroka Izaija: "Tukaj sem, pošlji mene!" prihajata moč in navdih. Odpri srce. Prisluhni. Vstopil je. Gospod je tu. Molim zate.

    OdgovoriIzbriši
  2. Tone9. 2. 13, 17:09

    Marko, ne zpiraš prazne mreže. Delaš, zelo garaš, loviš ljudi, moliš, prinašaš Njegov blagoslov, Njegovega Sina Jezusa ... Bog je s teboj.

    OdgovoriIzbriši
  3. A.9. 2. 13, 17:28

    Marko, tvoje besede so vedno kot mreža, ki se trga od množine rib... Komaj čakam vsako tvojo novo misel, nagovarjajo me, prebiram jih znova in znova.. Preko teh tvojih besed se nas mnogih dotika Bog... Hvala ti.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tina9. 2. 13, 19:13

    Marko,
    ko se počutim podobno kot ti, me zelo nagovarja in vzpodbuja ena tvojih pesmi:

    Vsaka noč mine.
    Le da je treba veliko tišine,
    pred križem,
    na križu,
    pod križem,
    da se človek prerine
    do svoje globine
    in najde topline
    v soncu, ki mine.

    Hvala ti za pesmi in misli.

    OdgovoriIzbriši
  5. Anonimni10. 2. 13, 13:33

    Včasih je mreža preprosto prazna,
    da le ni strgana. A tudi to, seda zašiti.

    OdgovoriIzbriši
  6. Anonimni10. 2. 13, 15:59

    Ni kaj, Marko, "obsojeni" smo na obalo, tu, da se srečamo z Njim in s teboj. Poglej, Marko, ribe so se ujele.

    OdgovoriIzbriši
  7. Anonimni10. 2. 13, 16:07

    Včasih pridejo dnevi, ko se ti zdi, da tvoje delo ni vredno prav nič. Za nekoga lahko narediš vse in še več, pa ni nikoli dovolj dobro oz. jih dobiš po glavi na način, da se v tebi vse zlomi in si rečeš, aha, tole imam v zahvalo... Ampak to je človeško razmišljanje in človeško razočaranje... Osebno pa veš da delaš za LJUBEZEN, pisano z veliko začetnico. In to je to, kar te žene naprej, da ne obupaš...
    Drugače pa ZELO rada berem vaša razmišljanja in jih tudi delim z našimi mladostniki. Hvala VAM in PROSIM, NE ODNEHAJTE PISATI (kljub temu, da včasih ne bo pravega navdiha), ker takih duhovnikov današnji svet potrebuje. HVALA

    OdgovoriIzbriši
  8. Kaplan Marko11. 2. 13, 11:20

    hvala vsem za podporo. res sem vas vesel, da gremo naprej, skupaj, z zakrpanimi mrežami iskat Besedo

    OdgovoriIzbriši
  9. Martina11. 2. 13, 12:11

    Marko, velika hvala gre v prvi vrsti Njemu in tebi, za tvoj trud in dar podarjanja samega sebe. Ko mi zmanjka moči in ne vem kako naprej, v tvojih besedah za srce(ki zrastejo iz Besede) vedno najdem pot, Besedo, ki me usmerja in vodi. Torej Marko, dobimo se na obali.

    OdgovoriIzbriši
  10. Anonimni13. 2. 13, 08:04

    Ej,
    če me Božja beseda ne nagovori, al pa če me: skoraj vsakič grem brat tud tvoj sladki med.

    Kratko in jedrnato maš. Je pa tvoje. Sem že poskusil pridgat tvoje besede, ampak so iz tvojega srca; iz tvoje mreže, ki ti jo daje Bog.

    Tvoja tišina je glasna :)

    Hvala torej za besede iz Boga - pardon: iz srca. Lepo je, da se pustiš bit ranljiv, lovit s trnkom na katerem ne vidiš vabe (toda kaže, da je).

    Se vidmo v Vipavi čez uro ... z
    Boštjanom bova malo zamudila, ker delam nekaj pomembnega (kot vidiš)

    MarkoS

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več