Skrivnost evharistije

slika je samo simbolična
in ne želi banalizirati evharistije kot navadno hrano
Danes smo spet tu. Ob isti mizi kot vsako nedeljo. In hranili se bomo z istim kruhom kot vsakokrat. Kruhom življenja. Večnega, neminljivega življenja. Pa se bo to poznalo v svetu, v katerega se bomo vrnili? Bo v nas življenje, ki ne more miniti? Življenje, ki gre preko vseh človeških pregrad, ki ni obsojeno na propad, ki ga ne oklestijo krize, ki ga ne omaja pomanjkanje, ki ga ne uniči sovraštvo in ne potepta obup?

Eno je jasno. Življenja ni mogoče drugače ohraniti, kakor tako, da ga darujemo naprej. Ne bomo pa ga zmogli podarjati, če ga ne bomo tudi sami vedno znova prejemali. V tem sprejemanju in podarjanju, v tem neprestanem gibanju srca, ki sprejema kri in jo nato poganja naprej po telesu, je življenje, ki ne more miniti. V tem je naše življenje nesmrtno. Če povem drugače: v tem, da ostanemo v Kristusu in Kristus ostane v nas.

Ne bomo mogli preživeti, če ne bomo prejemali Kristusovega življenja, njegovega telesa in krvi. In ne bomo mogli preživeti, če ga ne bomo podarili, če ga bomo ohranili zase. V tem je skrivnost evharistije, v tem je skrivnost človekovega večnega življenja: prejemati in dajati, vedno znova, brez prenehanja. Jesti Kristusa in postajati Kristus, ki se daje jesti drugim ljudem v našem usmiljenju in odpuščanju, v dobroti, razpoložljivosti, žrtvovanju in ljubezni.

Od tega živi svet. Od tega živimo mi. Kajti če ne bomo jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne bomo imeli življenja v sebi. In tudi ne, če ga ne bomo podarjali naprej. Edine roke in noge in usta in ušesa in oči, ki jih ima Kristus danes, so namreč tiste naše.
*

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več