Pismo Jožku Jorasu
Ko sem še vztrajal v zaplankanosti, sem tudi sam pomislil, da bi začel gladovno stavkati. Tudi jaz sem bil zato, da se naši ljudje končno domenijo, kje je meja. Kajti ta nedoločenost gre že čez vse meje! Mislil sem: »Mejo je treba enkrat določiti in pika! Da ne bo več prepirov in sprenevedanja. In da bo Jožko končno dobil, kar mu pripada.«Pa sem se spremenil. Mogoče me je omehčala tako razširjena »šengenskost«, ki smo jo sprejeli z odprtimi rokami in zapornicami, ji nazdravljali s šampanjcem in jo blagrovali. Pa saj sploh ni treba več meje. Saj je moderno povedati, da so meje padle, da so se izbrisale oziroma da jih sploh več ni. Lahko gremo, kamorkoli hočemo, lahko gledamo, kar hočemo, lahko si oblačimo, kar hočemo, lahko živimo, kakor hočemo. In nihče nas ne nadzoruje. To je popolna svoboda! To je raj na zemlji!
Ljubim svobodo! Zato se ne vznemirjam za vsako figo – tudi če ni tako, kot bi moralo biti. Ti časi so mimo. Zdaj je drugače. Saj ni nič takega, če te otrok pri verouku potreplja po zadnjici. Tudi ne, če si oči napase na brhki mladenki, ki razkazuje svoje telo na velikih plakatih ob cesti. Nič od tega. Ljubim svobodo! Namesto verouka se usedem z njimi v senco, potem pa skupaj zapojemo katero od pesmi iz nanizanke Rebelde – vsi smo jih že tolikokrat slišali, da jih znamo na pamet.
Ne razumem ljudi. V Novi Gorici javkajo, ker »ni več meje«. Naenkrat je postalo življenje v »mladem mestu« izredno nevarno. Nikomur se ne zaupa več, vsak se boji in čimbolj zapira v svoje gnezdo. Pravijo, da so krivi nekateri, ki izkoriščajo »brezmejnost«. In ker ni več ograje, stopajo na prste sosedom.
»Zarukani ljudje! Kdo ima pravico, da mi postavlja meje? Lahko delam, kar hočem. To je demokracija. Nihče me ne bo ustavil,« si mislim, ko divjam po cesti, ker se mi mudi. Ob cesti pa sameva mehki prepričevalec: »Zakon omejuje, da varuje.«
Nikoli ne bo jasne meje med zakonom, ki varuje in tistim, ki "varuje". Čeprav se v določenih primerih strinjam, da zares varuje, je treba zakone vedno znova prespraševati in dopolnjevati, da lahko ustrezno obravnavamo probleme v danem času in prostoru.
OdgovoriIzbrišiZapovedi pa so npr. veliko bolj dolgoročno nastavljene. Hecno se mi zdi, da samo 4. zapoved omenja, da se ti bo dobro godilo na Zemlji. Kaj za ostale ne velja? :)
Kako so že rekli Rimljani: "Dura lex, sed lex." Naj bo torej zakon še tako neumen, se ga pač moramo držati, ker živimo v takem legalnem sistemu. Če se zakona ne držimo, pač sledi kazen. Morda je to nekoliko izven konteksta in bi se raje nanašal na zapisano.
OdgovoriIzbrišiNaš dragi Jožko in njegovi tovariši bi radi publiciteto za vsako ceno in potem so važni samo oni. Majhni ljudje pa niso važni, vsaj v očeh javnosti ne. Vendar so veliko večji v Božjih očeh.
In ti plakati, ki pohujšujejo male... ali ni Jezus rekel nekaj glede tega? Enkrat so že kršili zakone s temi plakati, vendar so kazni očitno premajhne.
Ta anarhija je velik problem in bo treba kaj stori8ti glede tega, preden bo prepozno. Nekaj mora biti urejeno, da tudi ureja. Vedno smo svbodni znotraj nekih okvirjev, toda to nas izpolnjuje. V anarhiji svobode pa pravzaprav nismo več svobodni, postanemo sužnji. Temu sledi propad, zato pa je Gospod svojemu ljudstvu tudi dal zapovedi - da ne propade, temveč obstane.