Besede za srce

Poljsko-britanski sociolog Zygmunt Bauman je leta 2017 napisal knjigo s pomenljivim naslovom »Tekoča generacija«. V njej razlaga svojo teorijo, da se je naša družba iz »trdne moderne«, ki so jo označevale stabilne institucije, trajna delovna mesta in močne skupnosti, premaknila v »tekočo moderno«. V tej novi realnosti so vsaka oblika, vez ali struktura podvržene hitrim spremembam. Tudi ljudje in njihovi odnosi.  Tekoča ljubezen  Lahko bi torej rekli, da dandanes živimo v popolnoma nepredvidljivem svetu, ki je kakor čoln Jezusovih učencev na odprtem morju: »Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter.« (Mt 14,24) Odnosi v tekoči generaciji so namreč podvrženi potrošniški logiki. Povezave med ljudmi so površinske in hitro zamenljive, posamezniki pa se bojijo trajnih zvez, ki omejujejo njihovo svobodo. Namesto globine sodobni človek išče kvantiteto izkušenj. Uspeh v ljubezenskem življenju se ne meri več po stabilnosti partnerstva, temveč po številu doživetij in privl...

» Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. « (Mt 28,17)  Pa kaj zato! Jezus vseeno pove, kar mora povedati, Jezus vseeno obljubi, da bo ostal z njimi do konca sveta – ker je pač to njegova odločitev, v katero ne dvomi, tudi če dvomijo nekateri od teh, ki jim govori. Četudi (verjetno) boli, da so njegovi učenci, njegovi najbližji, enajsteri, pri tem skeptični, vztraja v tem, za kar se je odločil. To zame pomeni vnebohod : gledati navzgor namesto okoli sebe; postaviti za sidrišče svojih odločitev vertikalo in ne horizontale .  Ko namreč gledamo ljudi okoli sebe, njihova mnenja, njihove odzive, njihove želje, vrednote, pomembnosti, s katerimi nas poskušajo prepričati, nas vse preveč zaposlujejo čustva, težko nam je ali pa nas postavijo nenormalno visoko, ali se počutimo preveč ali premalo vredni kot smo v resnici. Kot merilo vsega nam postavijo tisto, kar je pomembno njim. Je pač tako v našem svetu: v njem smo se naučili, da je življenje dobro, dokl...

Mimogrede sem na radiu ujel oddajo, v kateri je filozof govoril o raznih »teorijah zarote«, ki te dni ena za drugo še z večjo močjo kot sicer spet brenčijo med ljudstvom kot mesijanski odrešeniki, in je pri tem navrgel zanimivo reč, da se te v negotovih časih, v kakršnih smo, tako dobro oprimejo ljudi, ker vsakomur ponudijo dokaj enostavno razlago o svetu, o življenju – nekdo je pač kriv , da je tako, kot je, Kitajci, Google, vlada, pač nekdo, ki nam že tako ali tako ni všeč. In to nas pomiri. Še vedno imamo vse niti v rokah.  Tako pred bivanjsko krizo potolaženi nekako živimo naprej, enako kot prej, se razume, misleč, da še vedno obvladujemo življenje, čeprav bi zaradi strašljive negotovosti pravzaprav morali končno dojeti, da je življenje v svojem bistvu tako, kot je ta čas, kompleksno, kaotično, nepredvidljivo, negotovo, tudi nerazložljivo, da je torej večje od nas. In da je tako z razlogom.  Razkritje  »Ženin« namreč v Jezusovi priliki pride ponoči, ko vsi, nespametni...

… potem je vse na pravem mestu , takole gre naš pregovor. Do tega spoznanja so se stari gotovo pretolkli skozi precej napak, ki so jih storili, precejkrat so morali pred Boga, pred »sveto« v svojem življenju, postaviti nujno delo, zaslužek, celó preživetje, pa seveda še moč nad drugimi in še kaj, razumljivo, zdelo se jim je, da bo tako njihovo življenje boljše, srečnejše, bolj v skladu s tem, kar so od njega pričakovali in si želeli, in tako so se na Božje mesto postavili še sami, misleč, da bo potem vse tako, kot mora biti. Konflikti interesov Šele potem so menda ugotovili, da stvari na tak način pač ne delujejo, da se tako vse ravnovesje v življenju posuje, ko se pozabi na svete stvari, da s tem namreč žrtvujejo sočloveka, da tako postanejo sužnji svojih pričakovanj in neprestane želje po »več in več«, ugotovili so, da v življenju nastane kaos, kadar je bog v življenju človeka kaj drugega kot Bog … Če povemo drugače, ko ni več vrednot , v katere verjameš tako močno, da jih bran...