Besede za srce

Veliki četrtek Velika noč se začne pri mizi, pri naši domači mizi. Tam se na večer zberemo vsi iz naše družine. Vemo, kam se usesti, vsak od nas ima svoj prostor pri mizi, vsak svoj krožnik, vsak svoj pribor in kozarec. Lačni smo. Prišli smo iz sveta, vsak izmučen od svojih bojev, vsak izropan svojega bogastva. Lačen. Reven. Sam. Starejši kot smo, bolj kot smo lačni, bolj razumemo, da smisel naše mize ni v krompirju in pečenki in špinači. Vsak bi jo lahko pojedel v svojem kotu hiše. Mizo potrebujemo, ker potrebujemo skupnost , ker potrebujemo drug drugega. Ljubezni smo lačni, ne kruha. Zato potrebujemo mizo: ker moramo vedeti, da smo njen nepogrešljivi del. Da nas čaka stol, na katerega se ne bo usedel nihče drug razen nas. Da nekomu pripadamo. Da nas nekdo pogreša. Ker potrebujemo ljubezen, potrebujemo pozornost, potrebujemo občutek, da smo slišani in da smo sprejeti. Da smo ljubljeni takšni, kakršni smo . Samo to nas lahko nahrani. Zato se velika noč začne pri mizi. Ta miza...

20. dan adventa Danes je zame dan sedanja za mizo. S sošolci smo imeli prvič skupno kosilo in čez trenutek bom skočil v jedilnico, kjer se bomo zbrali za skupno mizo, da bi praznovali uspešen zagovor doktorata enega od sostanovalcev. Če bi znal, bi tesal mize, da bi jih poklonil novoporočencem v dar. Ker se mi zdi miza tako zelo pomembna. Tudi če v hiši nimamo ničesar, tudi če smo reveži - če imamo mizo, imamo vse, kar potrebujemo. Ker je to srce hiše, kraj, kjer se odvija najpomembnejša stvar na svetu: naše srečanje. Kraj, kamor vsak nekaj prinese in od koder vsakdo nekaj odnese. Zato je to tudi kraj, kjer se nahranimo. Bolj kot s hrano s tistim, česar je lačno naše srce. Morda bi zato veljalo jaslice delati na mizi. Ker prav tja, bolj kot kamorkoli drugam, prihaja Bog.

V središču vsake hiše je miza. Ker se na njej dogajajo pomembne stvari našega življenja. Na mizi jemo, na mizi se učimo in pišemo, na mizi delamo in mesimo kruh. Toda največja vrednost mize je, da se ob njej srečujemo . Ob mizi postajamo družina, ko se zberemo in ustavimo drug ob drugem in jemo – hrano na mizi in ljudi, ki so ob njej, čas, ki smo si ga podarili, in našo ljubezen. Zato smo ob mizi – ker nas miza zbere skupaj. Tudi velika noč se začne pri mizi. Ta miza je Jezus . Tam, okrog nje se zberemo grešniki vseh vrst, izdajalci, strahopetci, nezvesti prijatelji, morilci, poraženci in ranjenci življenjskih bojev in preizkušenj. Za vsakogar je prostor, saj mize ne potrebujejo siti, temveč lačni ljudje. Še bolj lačni ljubezni kakor kruha. Gospod zbere ob sebi lačne tega sveta, da bi nam dal jesti. A to je skrivnost njegove večerje: miza postane miza, ko se ob njej srečamo . In Gospod nam postane hrana, ko se ob njem srečamo . Njegov kruh in vino za nas so bratje in sestre ob...