Dve ali ena ljubezen?
Kaj pomeni ljubiti Boga?
Pomeni odpreti oči zanj, ga opaziti, mu dati na razpolago svoj čas in moč, svoje premoženje in lastnino, ga vzeti k sebi, v svoje življenje kot svojega prijatelja, potem tudi zastaviti svojo besedo zanj in ga braniti pred seboj (svojim egoizmom) in pred drugimi, ki so mu sovražni. Se pogovarjati z njim. Z njim molčati, ga poslušati. Biti z njim. Biti zvest. Ne iz dolžnosti. Iz preprostega dejstva, da mi je ljub in da ga imam rad.
Se sliši čudno? Kakor da bi govoril o nekem človeku, kajne? Točno, enako bi lahko povedal o tem, kaj pomeni ljubiti bližnjega. Kajti Boga ne moremo ljubiti, če nima podobe našega bližnjega. In bližnjega ne moremo ljubiti, če nima podobe Boga. Zelo preprosto je in zelo komplicirano. Obe ljubezni nista ločeni. Pravzaprav sta eno in isto. Zato spadata skupaj. Ker gre za isto ljubezen, isti odnos. In kakršen je eden, takšna sta oba.
Tako ne morem biti dober kristjan, če nisem dober človek. Ne morem dobro moliti z besedami, če ne molim z dejanji. Ne morem hoditi za Jezusom, če ga ne opazim v vsakem človeku svojega življenja. Ne morem do Boga, če ne pridem do bližnjega. Ne morem do Boga, če ga ne opazim v tistem ubogem in izmučenem človeku, ki je ranjen in tečen in nemaren in si ne zasluži usmiljenja, ki je ostal brez službe, ki nima s čim preživeti, ki ga muči samota in depresija, in če ne vidim, da je to točno tisti bližnji, ki živi v mojem mestu, moji vasi, moji ulici, ki dela v moji službi, ki sedi poleg mene pri maši.
Ne morem do Boga mimo tega svojega bližnjega. In ne morem do bližnjega, ne morem delati dobro, če ne sledim Bogu, če svojih besed in dejanj ne preverjam pri njegovih besedah in dejanjih. Ne morem ljubiti bližnjega, če nimam rad Boga, če so med nama samo formalnosti.
Ker ljubezen preprosto ni zapoved. Je moje in tvoje preživetje. Najina edina možnost
*
Pomeni odpreti oči zanj, ga opaziti, mu dati na razpolago svoj čas in moč, svoje premoženje in lastnino, ga vzeti k sebi, v svoje življenje kot svojega prijatelja, potem tudi zastaviti svojo besedo zanj in ga braniti pred seboj (svojim egoizmom) in pred drugimi, ki so mu sovražni. Se pogovarjati z njim. Z njim molčati, ga poslušati. Biti z njim. Biti zvest. Ne iz dolžnosti. Iz preprostega dejstva, da mi je ljub in da ga imam rad.
Se sliši čudno? Kakor da bi govoril o nekem človeku, kajne? Točno, enako bi lahko povedal o tem, kaj pomeni ljubiti bližnjega. Kajti Boga ne moremo ljubiti, če nima podobe našega bližnjega. In bližnjega ne moremo ljubiti, če nima podobe Boga. Zelo preprosto je in zelo komplicirano. Obe ljubezni nista ločeni. Pravzaprav sta eno in isto. Zato spadata skupaj. Ker gre za isto ljubezen, isti odnos. In kakršen je eden, takšna sta oba.
Tako ne morem biti dober kristjan, če nisem dober človek. Ne morem dobro moliti z besedami, če ne molim z dejanji. Ne morem hoditi za Jezusom, če ga ne opazim v vsakem človeku svojega življenja. Ne morem do Boga, če ne pridem do bližnjega. Ne morem do Boga, če ga ne opazim v tistem ubogem in izmučenem človeku, ki je ranjen in tečen in nemaren in si ne zasluži usmiljenja, ki je ostal brez službe, ki nima s čim preživeti, ki ga muči samota in depresija, in če ne vidim, da je to točno tisti bližnji, ki živi v mojem mestu, moji vasi, moji ulici, ki dela v moji službi, ki sedi poleg mene pri maši.
Ne morem do Boga mimo tega svojega bližnjega. In ne morem do bližnjega, ne morem delati dobro, če ne sledim Bogu, če svojih besed in dejanj ne preverjam pri njegovih besedah in dejanjih. Ne morem ljubiti bližnjega, če nimam rad Boga, če so med nama samo formalnosti.
Ker ljubezen preprosto ni zapoved. Je moje in tvoje preživetje. Najina edina možnost
*
fajn, ma bi blo fajn, če daš še une gumbe za deliti z drugimi - sej veš, več kot daš, več imaš, zlasti pr ljubezni.
OdgovoriIzbriši