Nekaj vsakdanjega


Tako mladostna izgleda Galileja spomladi ... Kot mlad obraz.

Iz lastnih izkušenj mi boste povedali, da ni bolj žalostnega, kot je žalosten mlad obraz. Ali še huje, mlado življenje, ki ne vidi smisla.

Poznate koga takega? Seveda ga poznate! To je postalo že tako pogosto, da se nam zdi že skoraj vsakdanje. Ne bi smelo! In potem srečaš mlado mamo s tremi otroki, ki pravi, da ji ne more nihče pomagati. In da je popolnoma zapravila svoje življenje. In si ne pusti blizu. Niti za milimeter. Ker je nekoč dobila nož v hrbet ...

Poskušam drugače. Rečem, da verjamem v novo priložnost. Da jo vsak dobi.

Ne verjame. Če zabluziš, zabluziš. Ni popravila.

In nikomur ničesar ne zaupa. Grozne bolečine nosi v sebi. In nikogar ne pusti blizu. Niti za milimeter.

Do kdaj bomo sedeli v svojih čolnih in žalovali nad praznimi mrežami? Do kdaj se bomo oklepali svojih starih čolnov in si govorili, da nam nihče ne more pomagati?

Pustiti svoj čoln, to pomeni spreobrniti se. Morda pa čoln le ni zame ... Morda me čaka sreča drugje, ne tam, kjer se zdi, da je več zaslužka, boljša kariera, gotova prihodnost ...

Pustiti svoj čoln – začeti znova. Pozabiti svoje padce in gledati naprej, ustvarjati nove, drugačne odnose z ljudmi okoli nas (posebno s tistimi, s katerimi se ne razumemo) in pustiti, da vstopijo v naše življenje. Mogoče nam imajo veliko povedati. Mogoče tudi, da bom odslej drugačen ribič ... ribič ljudi ...

Težko je to povedati tistim, ki sedijo v temi. Težko povedati pomladni Galileji, ki sedi v brezupu. Težko povedati materi, ki vsak dan prinese kako novo modrico na obrazu. Kaj naj jim rečem jaz? Naj pustijo svoje mreže in začnejo znova?! Naj se ne bojijo, ker mi lahko zaupajo?! Da se bo že vse uredilo?!

Ne. Bolje je, da sem tiho. In da sem z njim, z njo najprej človek. Verjetno je to njegova, njena luč, ki jo čaka ...

Komentarji

  1. jAKOB28. 1. 08, 15:15

    včasih je to res edino in največ, kar lahko naredimo - da smo blizu.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več