Besede za srce

Družina, naš blagoslov. Ko človek živi skupaj z drugimi po obljubi, v družini, to v njegovo življenje vedno nosi blagoslov. Daje mu veselja, daje mu moči, ga krepi in mu daje varnost in zavetje, smer in toplino, ki jo nese s seboj, ko mora v svet, v takšne in drugačne svetove svetlobe in teme. Zato, ker je družina zakladnica tolikih zakladov, v katero vsak prinaša svoje dragocenosti in jih deli z drugimi. Družina, naša realnost. V njej se pač ne moremo izogniti resničnosti, ki jo živi vsak človek, resničnosti, ki se lepi na nas, ko hodimo po svetu, in ki jo prinašamo ob vsakem povratku domov. Resničnosti, ki preverja naše družinske dragocenosti, in jih ali krade ali jim daje nov blesk. Vse je odvisno od tega, ali hodimo skupaj ali vsak zase. Če našo resničnost med svojimi domačimi preverjamo ali uveljavljamo. Družina, naša pot. Naša pot – hoditi skupaj. Samo skupaj bo naša družina zdržala naše resničnosti. Samo skupaj bo našla pot za vsakega posameznika. Samo skupaj bo preživ...

Kdorkoli iščeš luč nocoj in je ne vidiš, se ne boj. Saj Bog je rojen tam, kjer ti, v svetlobo ali mrak noči. Začuti Boga. Vesel božič!

Kdorkoli si in kakršenkoli že si, danes je Bog tu, ob tebi, in se te želi dotakniti. Zato je zame in zate tudi ta najin kraj Betlehem, zato je tudi ta najin čas učlovečenje, čas prihoda Boga med ljudi. Bog nikogar ne izključuje. Nikogar. V vsak dom želi priti, v vsako srce. K vsakemu potrka in vpraša: »Sem lahko danes pri tebi?« Kot je trkal tiste noči po betlehemskih ulicah in prosil prenočišča, trka tudi danes, trka tudi med mojo nočjo, trka in sprašuje: »Me hočeš sprejeti?« Kdorkoli si in kakršenkoli že si, danes je Bog tu, ob tebi, in se te želi dotakniti. Želi stopiti v tvoje življenje, v tvoje doživljanje sveta in ljudi. Želi vstopiti v tvoje bolečine. Želi vstopiti v tvoje dvome in praznino, ki jo čutiš v svojem delovanju, volji, upanju. Želi vstopiti v tvojo resničnost, kakršna koli že je, in ti povedati, da je vedno nekdo, ki bo s teboj. Želi ti povedati, da sicer zaradi njega ne bo manj trpljenja, bo pa to smiselno. Ni dobil povsod zatočišča. Ne marajo vsi Boga, k...

V Jožefovem življenju se je začela odvijati drama. Kot vsakič, ko stoji človek pred zahtevno odločitvijo. Toda ta je bila nekaj posebnega. Nekaj, kar je gotovo ključno vplivalo na njegovo življenje, nekaj, kar ga je preobrnilo. Vse zaradi enega samega odgovora. Najpomembnejšega odgovora v njegovem življenju. Odgovora na to, ali v svoje življenje sprejme Boga ali ne. Seveda sprva ni vedel, da gre za Boga. V sebi je moral pretuhtati zadeve. Moral je spoznati, da gre tu za več kot samo za sprejetje noseče Marije; da gre za to, ali se lahko Bog naseli tudi v njegovo življenje, kar pomeni v njegovo ravnanje, v njegove odločitve, v njegove vrednote. Moral je spoznati, da gre tu za odločitev, ali je njegova vera za v življenje ali samo za v cerkev. Ali je zaradi nje pripravljen prestopiti tudi prag predsodkov in obtoževanj, izgube in nerazumljenosti. Je moja vera sposobna sprejeti Boga? To, bratje in sestre, je drama božiča. Drama, ko se človek odloči, ali bo božič praznik prihoda Boga...

Poslanica Luči miru iz Betlehema 2010 Zate imam Luč. Luč za ta svet. Svet, ki je velik, svet, ki je težek, svet, ki trpi. Majhno, prav drobceno Luč. Takšno kot ti. In zdi se res majhna, premajhna, da bi spremenila svet. Kakor ti. A zate imam Luč. Da se odločiš zanjo. Da se odločiš za Mir, za Ljubezen, in jo neseš domov. Luč bo že našla pot, samo če jo hoče kdo nesti. Zate imam Luč. Ker te svet potrebuje. Jo hočeš?

Nekdo mora priti. Nekdo, ki bo rešil ta gordijski vozel našega časa. Mislim, da nisem edini, ki si danes tega želi. Ta svet tako ali tako potrebuje nekakšnega mesija, nekakšnega rešitelja. Ga je potreboval že prej in ga danes potrebuje še bolj. In skozi vso zgodovino so se vzdigovali različni mesije, ki so v časih negotovosti, nejasnosti, izgubljenosti poskušali zaobrniti svet. Posamezniki ali sistemi, vseeno. Njihova glavna značilnost je bila revolucija, ki je morala nekaj porušiti, da je lahko prinesla svoje sporočilo. Mislim, da so nekaj podobnega pričakovali od Jezusa. Tudi Janez je pričakoval. In, priznajmo si, tudi mi bi v občutku svoje nemoči pred tem, kar se dogaja in kar doživljamo kot duhovniki, vzgojitelji, starši, učitelji, najrajši vzeli Jezusa kot revolucionarja, kot velikega junaka, ki bi opravil z nasprotniki vere in Cerkve, ki bi opravil z našimi dvomi, nemočjo in brezidejnostjo, ki bi naenkrat vse preobrnil in končno napravil red. Ki bi naredil raj na zemlji, na k...

Vedno sem občudoval ta praznik. Zaradi njegove čistosti, zaradi jasnosti, s katero stopa v ta temni čas leta. Kakor svetlo okno po dolgi hoji ponoči. Kakor toplo ognjišče, ob katerem se posušiš in si pogreješ premrlo telo. Da, topel praznik je to, topel kakor objem. A ni topel, ker bi bil to nek drug svet. Ne, topel je ravno zato, ker je zrasel prav tu, ker je bil prav na moji poti, takšni kot je, prav tam, kjer sem jaz: v mojih nočeh, na mojih poteh. V mojih iskanjih, v mojih blodnjah po raju. V mojih opustitvah, v mojih - tudi napačnih - odločitvah. Da, Mati je vedno tam, kjer si ti. Ne zato, da bi te obsojala. Nikakor. Mati je tam kot topla hiša, da bi te sprejela. Mati je tam, ker bi te rada slišala. Mati je tam, da bi ti povedala: odločila sem se za tvoje težko srce, ker sem se odločila za ljubezen. Odločila sem se za tvoj strah, ker sem se odločila za pogum. Odločila sem se za tvoje smrti, ker sem se odločila za življenje. Odločila sem se zate, ker sem se odločila ...