Besede za srce

19. dan adventa Mladeniči s kitarami in  sombrerosi , glasna pesem, veselje in velika papirnata krogla s sedmimi stožci. To je " La Piñata ", tradicionalno mehiško predbožično praznovanje, ki so nam ga davi Mehičani pripravili tudi na Gregoriani. Za kaj gre? Med glasno pesmijo nekdo z zavezanimi očmi s palico v roki poskuša razbiti veliko papirnato kroglo, ki visi na vrvi in predstavlja greh (zato 7 živobarvnih stožcev, ki predstavljajo 7 privlačnih glavnih grehov). Preveza čez oči predstavlja vero, palica pa Božjo moč, ki more skupaj z našo močjo uničiti greh. Ljudje se izmenjujejo in ko je krogla dovolj uničena, se iz nje usujejo bomboni, kar predstavlja milost, ki se za božič spušča z neba. Ko se je to zgodilo, so ljudje kot ponoreli val vdrli na prizorišče, zajemali sladkarije in se veselili kakor majhni otroci. Tako je danes počilo tudi v meni. Zgodilo se je v trenutku. Brzel sem z vlaka na avtobus in na izhodu postaje podzemne železnice je stal mož s kitaro in pe...

Drobtina iz Rima #7 Danes sem v Rimu videl prav toliko nasmehov kolikor zvezd. Mislim, da vsega skupaj šest. Med šest tisoč zvezdami, ki jih lahko opazi človeško oko in med vsaj tisoč ljudmi, ki sem jih srečal. Pa ne bom rekel, da jih ni več kot šest. Zaprti nekje globoko v svojih majhnih sobicah ali v galaksijah daleč stran morda so, morda počivajo po napornem delavniku, morda se skrivajo pred žalostjo in bolečino. Morda so jih prekrile druge, umetne luči. A videti jih ni. Tako noči postanejo nekoliko manj svetle in svet nekoliko manj vesel. Za vse. Rim je mesto brez zvezd in brez nasmehov. Morda mi je zato tu tako tuje, kot ste po zapisih že mnogi opazili. Morda se zato nikakor ne morem počutiti domače. Kajti doma sem tam, kjer je veliko zvezd in veliko nasmehov. Obojega rabi človek veliko. Ne za luksuz, za preživetje. Pa sem jih vendarle nekaj ugledal. Šest. Malo, a bolje kot nič. In zadnji nasmeh je bil najlepši od njih. Naslikal se je na obrazu šestletne Kitajke. Nasmehni...