Besede za srce

Nimam pojma o ekonomiji. Vem pa, da je »evangeljska ekonomija« za ta svet nekoliko nora, ker je povsem nasprotna tisti, ki smo je vajeni. Zlato pravilo zahodne ekonomije seveda pravi, naj se premoženje širi in veča, kolikor je mogoče in kolikor hitro je mogoče. Po tej logiki je zato bogataševo razmišljanje v priliki seveda popolnoma na mestu. Kdor želi imeti več, mora imeti več prostora za svoje pridelke. Problem te ekonomije je v tem, da ima večanje bogastva svoje meje in da se hitrost pridobivanja (gospodarska rast) sčasoma upočasni, človekova požrešnost pa tega ne more sprejeti, takšni smo, ko gre za denar, nikdar nimamo dovolj . V takem položaju je edina možnost, da premoženje še vedno raste, ta, da začne človek izkoriščati svoje konkurente, goljufati in krasti in zatirati. In tu pridemo do težave. Problem bogastva Problem bogastva je tako v tem, kaj to naredi iz človeka, razčloveči ga, njegov gospodar postane. Ker ga imamo vedno premalo , tudi če ga imamo še vedno preveč . T...

Smo župniki plačani na glavo? Nekega nedeljskega večera sem si ogledal enega iz serije dokumentarcev Morgana Freemana. Z vprašanjem Boga se ukvarja, zanimivo, o stvari, ki vznemirja tudi danes, tudi v tem svetu, ki nima potrebe po Bogu. Ali pa si tako samo mislimo. Tam je bil tudi nek etiopski duhovnik, ki so ga verniki obiskovali, da bi s križem iz njih odganjal zle demone, in čeprav je to počel skorajda pretepaje, jih ni bilo malo. Razmišljal sem, v čem se midva, jaz duhovnik, on napol šaman, razlikujeva. Samo to, da on živi v svetu, za katerega se zdi, da bolj potrebuje Boga kot naš, zahodni, moderni svet? Ko se duhovniki zbiramo na raznih posvetih in seminarjih, kot toplo vodo vedno znova odkrivamo že staro dejstvo, da je ljudi v cerkvi vedno manj. Nekako odgovorni se čutimo za to problematiko, za stanje, kakršno pač je. Seveda, preprosto težko je gledati statistiko ob koncu leta in ugotavljati, kako velika razlika je med krsti in pogrebi, da porok niti ne omenjam. Odgovorni...