Besede za srce

No, ta je bila pa res nora. Nora že zato, ker sem se tega kar iznenada lotil, seveda ko sem opazil, da za film Moonrise Kingdom ( Kraljestvo vzhajajoče lune ) na spletu teh podnapisov v slovenščini še ni. Našel sem angleško verzijo in se lotil. Ne zaman. Ta ideja ni bila nora samo zato, ker mi je to vzelo toliko časa (mislim da vsega skupaj približno 8 ur), ampak ker mi je to tudi malce poslabšalo že tako ali tako pešajoči vid. Ne vem, zakaj sem vztrajal. Medtem ko so me pekle oči in bolela glava, je v meni verjetno vztrajala samo še trma, da mi bo enkrat to uspelo. Navkljub vsemu drugemu delu, ki me je čakalo. Priznam, malo me je začaralo vse to, malo me je upijanilo, ampak ta svoj trud sem delal z namenom. Da ga nekomu pokažem. In mi je uspelo. Zdaj so podnapisi končani. In iz tega sem izšel z dvema velikima obljubama: 1. da se tega ne grem več , in 2. da moram gotovo vsaj del te vneme prenesti tudi na svoje delo . Dragoceni ugotovitvi. :) Morda bo življenje po njih drugačno.

Začnimo nek nov osebni projekt, sem si rekel. Nekaj, kar mi bo pomagalo rasti. Pa ne na običajen način. Rasti tako, da se bom poskušal otresti kakih navad, ki niso dobre in ki utesnjujejo poti mojega duha. Pa narediti stvari, ki bi mi pomagale prestopiti okvire tega, kar sem. Iti čez svoje meje, čez to, kar si misliš, da ne zmoreš. Seveda v mejah mojih vrednot in prepričanj, da ne bo pomote. In sem se odločil za sto norih stvari. 1. nora: Bosi tek Že parkrat sem bral o tem, včeraj sem videl Veroniko, Jerco in Dominiko, da so dejansko to tudi počele, danes sem se jim pridružil tudi sam. Šel sem z njimi tekat bos. Priznam, sprva me je bilo strah. Predvsem strah tega, kako bodo moja stopala to zdržala. Vseeno si povsem nemočen, povsem ranljiv, ko med tabo in tlemi ni nikakršnega ščita več ... Povsem se prepustiš, na milost in nemilost vsemu, kar ti bo prečilo pot. Prvi koraki v skrbeh, a naenkrat ni bilo ničesar, kar bi me moralo odvrniti in me skrbeti, kar šlo je, vedno bolje, v...