Preskoči na glavno vsebino

Eurosong 2015 - 2. polfinale


Prvo dejanje je mimo, prihajata še dve, bolj vznemirljivi, za nas tudi bolj pomembni.

Kaj na kratko reči o izidih prvega polfinala? Zmagovalo je kričanje in - kakor so že omenili na rtvslo.si - tudi glasovanje diaspore, kar je bilo očitno predvsem v primeru Srbije, Albanije in Grčije. In vsaj za zadnji dve moram reči, da sta v finalu zgolj in samo zaradi narodne pripadnosti. Ostali pa ... Lahko rečemo, da so si finale pošteno zaslužili Madžari, ki so pravzaprav edini na odru podarjali glasbo, pa Belgija, tudi Estonija ni bila slaba. Vse ostalo ni ravno za pozabo, bi bilo pa lahko veliko bolje. Lahko bi kaj rekli tudi o prepričljivosti ruskega dekolteja, pa pustimo to. Osredotočimo se na drugo polfinale, ki ga bomo spremljali v četrtek.

Tudi tokrat pesmi, vredne, da jih slišite, pobarvam z rdečo.

1. Litva
Monika Linkytė in Vaidas Baumila - This Time

Prijetna, malce na country in (ja, spet) na lanski nizozemski duet spominjajoča litovska pesmica bo odprla drugi evrovizijski večer. Dober začetek. Lepa pesem je to, v sebi nosi tudi tipične evrovizijske ritme, kar mi jo še bolj približa. Kljub lahkotnosti je tudi dovolj kvalitetna, kar bi jo moralo izstreliti v finale, razen če ... Razen če jo bodo ljudje vzeli za plagiat. In če bo dvoglasje šlo narazen. Upam, da ne. Bilo bi škoda.

2. Irska
Molly Sterling - Playing With Numbers

Irski balade ne bomo zamerili, ker je to njen evrovizijski jezik. Eurosong brez irske balade je kot kosilo brez mesa. Mollyina pesem je v redu za lep miren večer, ne vem pa, če bo zmogla stopiti iz hrupa ostalih evrovizijskih kričačev. Manjka kakšna dodana vrednost, da bi si jo zapomnili in popevali, kot recimo madžarsko. Finale bo težko dosegljivo.

3. San Marino
Anita Simoncini & Michele Perniola - Chain of Lights

Ne bi se smel obregniti ob njihov videospot, pa se bom. Ker se mi zdi, da pevci iz San Marina vsako leto prav tekmujejo, da bi posredovali bolj neumen spot. Sem že mislil, da se ne more več ponoviti Social Network Song, pa se očitno lahko. Tudi pesem je res na prvo žogo, zdi se, kot da se sproti zmišljujejo, kaj nam bodo zapeli. Jojme. Kar naj bi bila balada s prepričljivim sporočilom, je sladkobna karikatura. Morda pa je bosta Anita in Michele drugo leto spet z nami in se bosta kakor Valentina Monetta učila tri leta ...

4. Črna Gora
Knez - Adio

Lanska kombinacija je bila odlična, zakaj ne bi bila tudi letošnja. Balkanska balada, kot jo pripravijo Črnogorci, je zadnja leta vedno recept za uspeh, čeprav "Adio" ni tako srce parajoča kot je bila lanska "Moj svijet". Sicer pa gotovo tudi tokrat lahko z otožnim pogledom odtavamo nekam daleč ... v spomine. Nekaj bi znala dodati skupnost Črnogorcev po Evropi, tako da verjetno finale ni vprašljivo.

5. Malta
Amber - Warrior

Tudi Maltežani so ugotovili, da kaj boljšega kot balade ne znajo ustvariti. Toda Amber ni Chiara. Nima tistega žara in strasti. Tudi "Warrior" je preveč podobna vsem ostalim pesmim letošnjega Eurosonga. Težko si predstavljam, da bi s čim mogla opozoriti nase tako močno, da bi jo bodisi gledalci bodisi žirija poslali v finale.

6. Norveška
Mørland & Debrah Scarlett - A Monster Like Me

No, zdaj pa famozna Norveška, ki je tolikim ljudem tako zelo všeč, ko pa jih vprašam, ali mi lahko zapojejo takt ali dva, samo skomignejo z rameni. Saj, ne bom rekel, sporočilo je res močno, toda ali ni morda norveški duo ljudem všeč - ker jim mora biti? Ker smo navajeni, da so skandinavske pesmi vedno dobre? Norveška pesem nima vrhunca, tudi zapomniti si jo je težko, to je njena težava. Zaradi prej naštetega pa ne dvomim o finalu.

7. Portugalska
Leonor Andrade - Há um Mar que nos Separa

No, tudi Portugalci so letos precej tradicionalni, če lahko tako rečem. Tradicionalni v slabi pesmi. Neizrazita pesem, ki ne ve, ali bi bila balada ali pop poskočnica, pomešana z nenavadnimi glasbenimi rešitvami, na trenutke tudi s fušanjem. Dolgčas.

8. Češka
Marta Jandová in Václav Noid Bárta - Hope Never Dies

Jojme, še en duo, še ena bolečina, še eno kričanje, še eno posnemanje. Se jih niste že naveličali? Kaj sicer še reči o češki pesmi? Če ne bi bilo toliko podobnih, bi bila to čisto spodobna pesem, tako pa ... No, ja. Lahko bi bilo bolje.

9. Izrael
Nadav Guedj - Golden Boy

Preden rečete karkoli, poslušajte do konca. Če sem prav opazil in preštel, pesem združuje štiri (ja, 4!) različne glasbene sloge. Za vsakogar nekaj, kajne? Začnemo z baladnim jokom, nadaljujemo z beat-popom, se preselimo še v gangsta-rap in seveda vse skupaj prelijemo z balkanskim turbo-folk šlagerjem. Ste se izgubili kje vmes? Seveda ne. Saj kar vidite Ceco, kako pleše. In vi z njo. Potem vas postane sram. Saj ja nismo balkanci. Ha. Nadav vas je ukanil. Zato je pesem ena od favoritk za finale. Zame ne. Zame je mineštra. Bog požegnej. Ali pa ... no, to bom zadržal zase.

10. Latvija
Aminata - Love Injected

Po podobnem receptu kot Belgija se je Latvija odločila za elektronsko minimalistično balado. Seveda brez kričanja ne gre. Prav to jo naredi neprijetno. Se vam ne zdi, kot da je plastična? Meni se. Prav kocine mi grejo pokonci, pa ne od užitka. Ni to "purja kolt", bolj čakanje, da čimprej mine. Prosim, brez finala.

11. Azerbajdžan
Elnur Huseynov - Hour of the wolf

Azerbajdžan je vedno med favoriti. Večinokrat zaradi nafntega denarja, tokrat pa tudi zaradi pesmi, ki je sicer spet balada, a prijetna balada, v kateri Elnur ne pretirava s kričanjem in nam postreže z zanimivimi tonskimi rešitvami. Prijetno. Finale gotovo.

12. Islandija
Maria Olafs - Unbroken

Točno tako. Še ena kričeča balada. No, zdaj ste mogoče končno hvaležni, da na Eurosongu ni Jane Šušteršič, ki bi se utopila med vsem tem kričanjem.

13. Švedska
Måns Zelmerlöw - Heroes

Švedska je tudi vedno favorit. Tudi oni zaradi denarja, zaradi tradicije, tudi oni zaradi stvari, ki sem jih naštel pri Norveški, pa tudi zaradi načina izbora, ki je pravi Eurosong v malem. No ja, ob skladbi "Heroes" se boste verjetno malce spomnili na Mumforde, potem pa na raznorazne pop idole sodobnih radijskih postaj. Čeprav je treba priznati, da je od vseh pop-kričačic ta najboljša. Mene pa ne prepriča. Finale da, zmaga pa ... upam, da ne.

14. Švica
Mélanie René - Time to Shine

Švica pa je letos nekje vmes. Neizrazita skladba, ki ne nima potenciala, da bi zasijala. Islandija, San Marino, Malta, Češka ... ne vem, katero iz te družbe bodo izbrali, ker so si vse tako zelo podobne. Morda pa končno pride čas, da se kdo odloči za "lepe oči" in izbere po tem kriteriju. Potem gre naprej Švica.

15. Ciper
John Karayiannis - One Thing I Should Have Done

Prosim, ne glejte videospota. Samo poslušajte ga. Potem bo pesem lepša. Potem bo lepa, preprosta in nežna balada - in ne bo preveč sladkobna. Kaj več pa pesem ne da ... manjka domišljije. Ravno pravšnji uvod za Slovenijo, da bo bolj zasijala.

16. Slovenija
Maraaya - Here For You

Slovenska pesem je letos tako drugačna in izstopajoča, tako prepoznavna in tako v skladu s sodobnimi ritmi, da bi letos res moralo biti naše leto in da nas ne bi smela ovirati niti naša pregovorna majhnost. Tokrat ne upam samo na finale, ampak tudi na prvo peterico ... morda tudi na ... lahko pomislim na ... zmago? :) Vso srečo!

17. Poljska
Monika Kuszyńska - In The Name Of Love

Tudi Poljska z balado. Ampak malce drugačno od ostalih. Morda bi jo to lahko odpeljalo v finale. Ali pa ji ravno kričanje manjka. Meni sicer ne, toda glede na izide torkovega polfinala je očitno to ljudem - ali pa komisiji - precej všeč. Vseeno Poljsko pričakujem v finalu.

***

Iz četrtkovega polfinala računam na finale za te države:
1. Litva
2. Črna Gora
3. Norveška
4. Izrael
5. Azerbajdžan
6. Švedska
7. Ciper
8. Slovenija
9. Poljska
10. Irska/Islandija

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ljubezen do konca

Skazal je svojim ljubezen do konca . (Jn 13,1)  Jezusu ni moglo biti prijetno pri mizi. To je bil namreč že trenutek, »ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda« (Jn 13,2). Tudi v drugih je bilo nekaj podobnega, zato mu ni moglo biti prijetno. Kajti tako je vedno, ko je med nami napeto, ko so med nami jeza, strah, užaljenost, zamera, prizadetost. Take stvari se čutijo, tudi če se nič ne reče, tudi če nihče ne besni naglas, ker take stvari od znotraj razdvajajo skupnost. Vsak se začne umikati vase, v svoje misli, v svoja prepričanja, okoli sebe gradi utrdbo in ni prostora za nič in nikogar.  Razpadanje  Jezus je čutil vse to. In je vedel, da njegova skupnost nevidno razpada. Tega pa ni smel dopustiti. Skupnost je zanj sveta stvar, ker smo samo zaradi nje ljudje še ljudje, in zato tako pomembna, da vanjo postavi edini kraj, kjer se lahko z njim srečamo do konca časov, da, prav v tej skupnosti, v kateri ima vsakdo dovolj razlogov, da bi zbežal od nj

Pustiti se premagati ljubezni

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije)  V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?«  Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

Za limbar tvoj

Te dni so nam posebej pred očmi rane , tisočero Gospodovih ran, iz katerih lije kri in se spušča po umirajočem telesu, mnoge, neštevilne rane, ki so, kakor je rekel prav On (Mt 25,35-36), rane ljudi vseh časov, zaobjete v sveto telo, ki utrujeno in izmučeno visi na lesu človeških grehov, zločinov, napak. V opomin? V očitek? V dokaz, ki bi utemeljil primerno kazen? V odrešenje. Za limbar tvoj .  Vseeno je na Kalvariji mučno, v ozračju visi bolečina, zadušljivo je v tihi zameri in prizadetosti, nemi kriki prebadajo nebo, ker je nekaj narobe, ker je nekaj zelo narobe na tem njegovem telesu (1 Kor 12,27), ki še hodi po svetu. Cerkev greši in pada in krvavi in v njej je toliko stvari grešnih in napačnih. Ker smo v njej ljudje .  Toda to še ni opravičilo. Ni razlog, zaradi katerega bi samo zamahnili z roko in šli naprej. Morda smo jih že siti, vseh trpečih ljudi tega sveta, ki nam dnevno skačejo v pozornost, morda tudi že navajeni, pa vendar vsaka rana boli in kolikor prizadene tistega, ki j