John Green, Krive so zvezde

Ne, to ni samo še ena solzava najstniška knjiga. Čeprav so pridevki, ki jih kdaj dajejo knjigam - seveda da bi jih lažje prodali - precej pompozni in (ponavadi) neresnični, to za to knjigo ne drži. Napisali so, da je to knjiga za najstnike, ki jo berejo tudi njihovi starši. In res je tako. To je knjiga, ki ji je uspelo združiti oboje: najstniško vihravost, razigranost in upornost ter modrost, iskanje in razmišljanje o življenju. In kaj vse to je.

Za kaj pravzaprav gre? Hazel Grace je videti kot navadna najstnica. A ni. Bolna je. Neozdravljivo bolna. Že od trinajstega leta ima raka na pljučih. Tako da je zelo odrasla najstnica. Mogoče celo preveč odrasla, kar se kaže v njenih razmišljanjih in pogledih na svet. Razumljivo je tudi precej zagrenjena. Tudi prijateljev ima bolj malo. Nato nekega dne na podporni skupini sreča zanimivega, optimističnega in zabavnega ter morda nekoliko preveč samozavestnega Augustusa. Augustus ima tudi raka, ki pa je ozdravljiv. Takoj si postaneta všeč, le da je Hazel nekoliko bolj rezervirana. A ne za dolgo. Augustus jo s svojo hudomušnostjo prepriča, da začne na svet in na ljubezen gledati drugače. In tako se začne nenavadna ljubezenska zgodba, ki je romantična, a ne osladna, ki je pravljična in kruta obenem, ki sprosti, a te tudi zresni in prisili k razmisleku, kako lepo in vredno je življenje in kako veliko v naše minljivo in kratko življenje prinese ljubezen.

Knjiga je bila zame, "odraslega" bralca zanimiva zato, ker je zaradi nje tako lažje videti ozadje bojev, ki jih bijejo mladi današnjega časa. Niso vsi bolni kot Hazel in Gus, a gre v osnovi za isto iskanje upanja v svetu, ki razočara. Najstnikom pa bo zanimiva, ker bodo v njej našli nekoliko drugačen pogled na stvari, ki se zdijo samoumevne. In to je tisto zaradi česar je ta knjiga tako dobra. Odpira nas življenju.