Dragi nekdo!
Zaspan dan je bil danes. Zelo zaspan. Kot bi ga vlekel na vse štiri konce in bi ga povsod nekaj ostajalo. Tudi vzdušje v hiši in izven nje je bilo temu podobno. A če smo se drug drugemu približali in začutili gorkoto drugega srca, se je ozračje takoj spremenilo. Potem se je zalesketal tudi kak nasmeh, človek se je takoj bolje počutil in, glej no glej, naenkrat je bil dan lahko celo prijeten. Pa čeprav si še minuto prej mislil, da te bo mimoidoči obgrizel. Res, ni vse tako temno, ko se približamo drug drugemu, pa čeprav se je zdelo tako.
Pa še nekaj mi je dajalo svetel obraz, čeprav je dan čemeren in mi vsi z njim. Zvečer se začne Evrosong. Vem, verjetno se ti zdi smešno, morda celo banalno, ampak to je res stvar, ki se je veselim, ki jo toliko časa že komaj čakam, ker gre za nekaj, kar mi je preprosto všeč. Že misel na to, kaj me čaka zvečer, mi je dajala veselja in dobre volje. Kot da bi mi nekaj sijalo v obraz in bi se od njega odbijalo v mojo okolico.
Dobro, Evrosong bo naslednji teden že mimo, takšnile čemerni dnevi pa bodo še prišli, in to brez Evrosonga, ki bi mi razsvetljeval obraz. Ampak poiskal bom kaj drugega. Vedno se najdejo razlogi, da je dan lepši, da dobiš voljo, da ga živiš, ne pa preživotariš. Vedno, vsak dan ti je poklonjeno kaj takega. Samo poiskati moraš to v množici grdobij, ki so ponavadi tako velike, da zakrijejo vse ostalo, kar se svetlika. In to je lahko tudi taka malenkost ali banalnost, kot je Evrosong. Saj lahko majhna luč prežene veliko teme.
In ta luč vodi naprej, ne samo tebe, tudi vse, ki te bodo srečali. Zato je odločitev za luč vedno tudi odločitev za drugega. In to je najboljša vojna napoved dnevom kot današnji.
Zaspan dan je bil danes. Zelo zaspan. Kot bi ga vlekel na vse štiri konce in bi ga povsod nekaj ostajalo. Tudi vzdušje v hiši in izven nje je bilo temu podobno. A če smo se drug drugemu približali in začutili gorkoto drugega srca, se je ozračje takoj spremenilo. Potem se je zalesketal tudi kak nasmeh, človek se je takoj bolje počutil in, glej no glej, naenkrat je bil dan lahko celo prijeten. Pa čeprav si še minuto prej mislil, da te bo mimoidoči obgrizel. Res, ni vse tako temno, ko se približamo drug drugemu, pa čeprav se je zdelo tako.
Pa še nekaj mi je dajalo svetel obraz, čeprav je dan čemeren in mi vsi z njim. Zvečer se začne Evrosong. Vem, verjetno se ti zdi smešno, morda celo banalno, ampak to je res stvar, ki se je veselim, ki jo toliko časa že komaj čakam, ker gre za nekaj, kar mi je preprosto všeč. Že misel na to, kaj me čaka zvečer, mi je dajala veselja in dobre volje. Kot da bi mi nekaj sijalo v obraz in bi se od njega odbijalo v mojo okolico.
Dobro, Evrosong bo naslednji teden že mimo, takšnile čemerni dnevi pa bodo še prišli, in to brez Evrosonga, ki bi mi razsvetljeval obraz. Ampak poiskal bom kaj drugega. Vedno se najdejo razlogi, da je dan lepši, da dobiš voljo, da ga živiš, ne pa preživotariš. Vedno, vsak dan ti je poklonjeno kaj takega. Samo poiskati moraš to v množici grdobij, ki so ponavadi tako velike, da zakrijejo vse ostalo, kar se svetlika. In to je lahko tudi taka malenkost ali banalnost, kot je Evrosong. Saj lahko majhna luč prežene veliko teme.
In ta luč vodi naprej, ne samo tebe, tudi vse, ki te bodo srečali. Zato je odločitev za luč vedno tudi odločitev za drugega. In to je najboljša vojna napoved dnevom kot današnji.
Tvoj brat Marko
Komentarji
Objavite komentar