Ob mizi

20. dan adventa


Danes je zame dan sedanja za mizo. S sošolci smo imeli prvič skupno kosilo in čez trenutek bom skočil v jedilnico, kjer se bomo zbrali za skupno mizo, da bi praznovali uspešen zagovor doktorata enega od sostanovalcev.

Če bi znal, bi tesal mize, da bi jih poklonil novoporočencem v dar. Ker se mi zdi miza tako zelo pomembna. Tudi če v hiši nimamo ničesar, tudi če smo reveži - če imamo mizo, imamo vse, kar potrebujemo. Ker je to srce hiše, kraj, kjer se odvija najpomembnejša stvar na svetu: naše srečanje. Kraj, kamor vsak nekaj prinese in od koder vsakdo nekaj odnese. Zato je to tudi kraj, kjer se nahranimo. Bolj kot s hrano s tistim, česar je lačno naše srce.

Morda bi zato veljalo jaslice delati na mizi. Ker prav tja, bolj kot kamorkoli drugam, prihaja Bog.

Komentarji