Sladoled!

3. dan posta


Danes sem jedel prvi sladoled letos!

(Pa prav danes, na prvi postni petek, si moral jesti sladoled? To se pač ne spodobi ... Taka stvar pa res ne sodi v dan, ko naj bi se človek odrekel svojim razvadam in ta denar poklonil revežem ... In po Rimu jih je vse polno ... Vse polno! In ti vpričo njih ješ sladoled! Oni pa še za kruh nimajo. Sram naj te bo!)

Če je bil pa praznik ...

(Praznik? V postu se ne praznuje. V postu moraš trpeti. V postu moraš zatreti svoje želje in postati bolj ubog.)

Glej, tako redko se zgodi, da v Rimu dobim obisk. In danes sem ga res! To je bil praznik, pa četudi v petek. In šli smo po centru, se pogovarjali, se smejali in potem smo šli skupaj še na sladoled.

(Saj veš, da si se odločil, da ob petkih v postu ne boš jedel takih sladkih pregreh.)

In kaj naj bi jim rekel, da ga jaz ne bom?

(Točno tako. Če si človek načel, bi moral reči: "Hvala lepa, jaz ga ne bom, ker imam danes postni dan.")

In kako bi se potem počutili oni? Jim ne bi bilo morda nerodno jesti sladoleda pred mano? Jih ne bi s tem obsojal? Se ne bi s tem postavil nad njih? Ne bi s tem pokazal, koliko boljši sem od njih? Morda bi se jim zdelo, da se slabo počutim v njihovi družbi, da bi se jih rad čimprej znebil ...

(Glej, samo ne zdi se mi prav, da si tako hitro zaradi obiska prekinil svoj post. Tako hitro si obupal ... Ah, vedel sem, da ga nisi sposoben držati. Slab kristjan si ...)

Ni človek zaradi posta, ampak post zaradi človeka. Če je post moj gospodar in jaz njegov suženj, potem je post samo še eno od sužnosti tega življenja. Tega pa ne rabim.

(Aha, upornik. "Kajti to je uporno ljudstvo, lažnivi sinovi, sinovi, ki ne marajo poslušati Gospodove postave." (Iz 30,9))

Kristjan. "Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti." (Gal 5,1)

»Ali morejo žalovati svatje, dokler je pri njih ženin? Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet in takrat se bodo postili.« (Mt 9,15)

Kdo ima prav?

Komentarji