Preskoči na glavno vsebino

Eurosong! (2013) Predvidevanja za finale

Nocojšnji in četrtkov polfinale bo seveda odločil, kdo se bo v soboto, 18. maja pomeril v velikem finalu, ko gre samo še za zmago in nič drugega. Glede na vse skladbe lahko napišemo bolj ali manj mogoča predvidevanja, kdo vse bo na odru v soboto. Ponavljam, gre za predvidevanja, ki seveda lahko popolnoma padejo v vodo. To tudi niso moje želje, ampak realna slika, ki naj bi se ustvarila. Po mojem bi morali v soboto gledati naslednje finalistke:


Iz prvega polfinala:
01. Avstrija
02. Estonija
03. Ciper
04. Hrvaška
05. Danska
06. Rusija
07. Ukrajina
08. Nizozemska
09. Irska / Slovenija
10. Srbija

Iz drugega polfinala:
01. San Marino
02. Makedonija
03. Azerbajdžan
04. Finska
05. Malta
06. Islandija
07. Grčija
08. Norveška
09. Švica
10. Romunija

Teh (ali drugih) dvajset se bo pridružilo šestim, ki so že uvrščene v finale. Pa si še te na kratko poglejmo:

Švedska – Robin Stjernberg: You
Kakorkoli se bo že izteklo, gotovo je, da je švedska pesem veliko slabša kot je bila lani. To seveda ne pomeni, da je slaba, ravno nasprotno. Toda konkurenca je zanjo letos prehuda. Robin daje vse od sebe, lahko celo rečemo, da je njegova pesem tudi na nek način inovativna in moderna. Manjka morda samo nekakšna iskrica, da bi na koncu ali ob vrhuncu pesmi rekel: Uau. To je to.

Nemčija – Cascada: Glorious
Nemška pesem je seveda radio hit, a je – bodimo pošteni – prav pretirano podobna lanski zmagovalki, kar ji nekako odvzema verodostojnost, predvsem pa svežino in novost, kar res večinoma pripomore k temu, da nekoga izberejo za zmagovalca evrovizijske popevke. Nemčija je velika, seveda, od Lene naprej bo vedno kandidatka za zmago, tudi ustvarjalka smeri, kam se bo trend premaknil. Toda letos jo je premamila gotovost preteklosti in je žal nastalo to, kar je.

Velika Britanija – Bonnie Tyler: Believe In Me
Bonnie seveda – kot vedno – ni razočarala. Njena pesem je takšna, kakršna mora biti. Prijetna, brez zamere, boljša kot druge balade letošnjega leta. Morda zato, ker je njen glas topel in domač in ker mu verjameš. Bonnie ni najstnica, ko poje o ljubezni, ve, kaj to pomeni. In to se na pesmi pozna. Zato je Bonnie ena od favoritk za najvišja mesta.

Francija – Amandine Bourgeois: L'enfer Et Moi
Francoski šanson je bil vedno kvaliteten, o tem ni kaj dvomiti. Njegov problem je le v tem, da izgleda, kakor da ne spada na ta festival. A ne v načinu nizozemskega primera, kolikor bolj tako, da deluje tuje. Zato: vse dobro Francozom, ki so se vrnili na stara pota, a prosimo za nekaj več svežine, kar bo pritegnilo še tista bolj plehka ušesa – in teh je večina, ker smo pač vsi bombardirani z njimi. Seveda se tu odpre vprašanje, ali ne bi bilo to nekakšen padec ravni. Moje mnenje je, da se da tudi na privlačen način narediti globoko in okusno stvar. Nizozemska mi to potrjuje. Francija žal ne.

Italija – Marco Mengoni: L'Essenziale
Seveda, to je tipični San Remo komad. Tipični italijanski melos. Kaj drugega je težko reči. Tolikokrat sem že slišal tako ali podobno pesem, da me res ne presune. Pa čeprav je to italijanska pesem, kar vedno pomeni visoka pričakovanja. Morda boste tisti, ki se bolj spoznate na glasbo dejali, da je kdove zaradi česa že zelo kvalitetna. A kot vsi ostali bo imel tudi Marco 3 minute, da nas prepriča. Mene bo težko.

Španija – El Sueño de Morfeo: Contigo Hasta El Final
Španija spet v stiku z najboljšimi. Inovativno, sveže, čeprav gre za balado, toda drugačno balado, kot so tiste iz polfinala. Temu pripomorejo starodavni etno ritmi, ki se posrečeno sklapljajo z modernimi zvoki. Dodamo še odlično pevko Raquel del Rosario, ki je povrh vsega še slavna (je namreč bivša žena dirkača ferrarija Fernanda Alonsa) in dobimo izvrstno pesem z velikim potencialom. Nevarna je celo za zelo visoka mesta, predvsem zato, ker se pri njej preprosto uživa.

Tako. Zdaj poznamo vse. Zdaj pa samo še nekaj ur ... in se začne. Uživajte!
Oznake:

Komentarji

  1. Anja15. 5. 13, 21:32

    španska pesem mi je všeč, ampak je taka kot da bi poslušala RBD ali David Bisbal - Silencio :)to ni nujno slabo, ampak me spominja na radio 1 :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Potruditi se

Ne zgodi se več poredko, da mi med brskanjem po socialnem omrežju pride pred oči vabljiv naslov: »Kako shujšati brez truda.« Namenoma je tak, seveda, da bi pritegnil pozornost, kako tudi ne, saj lepo utemeljuje najpopularnejšo misel današnjega sveta, ki se razodeva tudi v bitcoinih in podobnih hitrih zaslužkih: kako dobiti čim več s čim manj truda oz. izgube. Glavna prioriteta našega sveta je pač dobiček . In čim hitrejši je, tem bolje. Trud je pri tem zgolj ovira.  Ne bi šlo za tako velik problem, če ne bi podobno miselnost začeli tudi živeti , jo torej uporabljati v svojih odnosih: dobiti čim več za čim manj truda. Ali še bolje: dobiti, ne da bi bilo treba kaj dati. In tega se tako v odnosih kot tudi v finančnem svetu ne da drugače kot z goljufijo : nekdo mora nekaj izgubiti, da lahko ti nekaj pridobiš oz. zaslužiš na njegov račun. Tako je z vsem, kar je pridobljeno na lahko. »Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (Jn 10,13) Opeharjeni ljudje pa drug drugega gledamo s strahom in nej
Objavite komentar
Preberite več

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
8 komentarjev
Preberite več

Svoboda je ljubiti svoje meje

Svet bo spet moral najti Boga. Ali pa ga ne bo več. Sveta, mislim. »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,4-5) Kajti ko govorimo o zmešanem svetu brez morale in vrednot, o svetu, v katerem je mogoče resnično vse mogoče, moramo začeti pri dejstvu, da smo si tak svet želeli , namreč svet brez omejitev, v katerem je lahko vse tako, kot si želimo, kjer ni nič prepovedano – in zato tudi nič več sveto in lepo. Svet neizmerne svobode, brez meja in prepovedi. Zato smo se za to odrekli Bogu, torej nekomu, ki je nad vsemi, nekomu, ki postavlja meje in s tem ustvarja red, ki nekatere stvari označi za nedotakljive in nemogoče. In tak svet zdaj res imamo, svet, v katerem si človek predstavlja, da je bog. In je v njem vse narobe. Ker je porušen temeljni red: » Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,5)  Meje so namreč v človeka položene zato, ker ga definirajo . Pomagajo mu spoznati, kdo je in kaj mora (in m
1 komentar
Preberite več

Za limbar tvoj

Te dni so nam posebej pred očmi rane , tisočero Gospodovih ran, iz katerih lije kri in se spušča po umirajočem telesu, mnoge, neštevilne rane, ki so, kakor je rekel prav On (Mt 25,35-36), rane ljudi vseh časov, zaobjete v sveto telo, ki utrujeno in izmučeno visi na lesu človeških grehov, zločinov, napak. V opomin? V očitek? V dokaz, ki bi utemeljil primerno kazen? V odrešenje. Za limbar tvoj .  Vseeno je na Kalvariji mučno, v ozračju visi bolečina, zadušljivo je v tihi zameri in prizadetosti, nemi kriki prebadajo nebo, ker je nekaj narobe, ker je nekaj zelo narobe na tem njegovem telesu (1 Kor 12,27), ki še hodi po svetu. Cerkev greši in pada in krvavi in v njej je toliko stvari grešnih in napačnih. Ker smo v njej ljudje .  Toda to še ni opravičilo. Ni razlog, zaradi katerega bi samo zamahnili z roko in šli naprej. Morda smo jih že siti, vseh trpečih ljudi tega sveta, ki nam dnevno skačejo v pozornost, morda tudi že navajeni, pa vendar vsaka rana boli in kolikor prizadene tistega, ki j
Objavite komentar
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Objavite komentar
Preberite več