Eurosong! (2013): Drugi polfinale

V pričakovanju že jutrišnjega (!) prvega polfinala se sprehodimo še po drugem.

01. Latvija – PeR: Here We Go

Najprej poslušajte. Lahko ponovite refren? Seveda lahko. Ste se zabavali? Tudi vi ne? Plehko. Brez duše. Brez ... besedila. Kaj vem, brez česa še. Brez zamere, ta pesem še za na plažo ni dobra. Bljek.

02. San Marino – Valentina Monetta: Crisalide (Vola)

Valentina je bila lani tako zelo porazna, da bi slabša ne mogla biti. Letos je to povsem druga pesem. Nežna, čutna, prava italijanska canzona. V prvem delu. Drugega, pospešenega dela nekako ne razumem. Zame osebno poruši vse, kar je zgradila v prvem. Škoda. Kaže na tako krasno pesem, potem pa ... No ja. Vseeno boljše kot lani. Da se popravi okus. Hvala, Valentina. Čeprav bom lanski kiks težko pozabil.

03. Makedonija – Esma & Lozano: Pred Da Se Razdeni

Esma Redžepova, točno tako. Slavna Esma, ki uživa v petju, ki daje v petje svojo dušo. In gre za prvo pesem na Eurosongu nasploh, ki ima besedilo tudi v romščini. A sem čakal nekoliko več. Uvod, ki nekoliko spominja na slog Tošeta Proeskega, angela makedonske glasbe, je sicer v redu, Esmin vložek, kar naj bi bil nekakšen vrhunec pesmi, pa je kar majhno razočaranje. Škoda, Makedonci znajo narediti dobre komade. Kot recimo lanski »Crno i belo«. Mene žal ne prepriča. Ceco pa mogoče bi.

04. Azerbajdžan – Farid Mammadov: Hold Me

Še en korak v isto smer. Zadnja leta so azerbajdžanske pesmi podobne kot jajce jajcu. To sicer ne zmanjšuje Faridovega truda, mu pa tudi nič ne doda. Da Azerbajdžanci niso tako prepričani v svoj uspeh kot ponavadi, je vidno tudi potem, da je moral Farid na internetu pokazati tudi svoje mišice, da bi dobil vsaj kakšen glas več. Saj ne rečem, pesem je dobra, ji pa manjka tisto »nekaj več« kar krasi zmagovalke. Čeprav je tudi res, da ni vedno tako. Recimo dve leti nazaj, v azerbajdžanskem primeru ... Vseeno pričakujem finale, ki je verjetno tudi precej zasluženo.

05. Finska – Krista Siegfrids: Marry Me

Carly Rae Jepsen, oblečena v ledr, na kateri je vedno bolj žensko samo še ime. Ja, to je Krista. Od Fincev smo sicer vajeni ekstremov vsake vrste, toda če sem res pošten, so bili Lordi veliko boljša izbira. Pred leti je za Islandijo nastopila Silvia Night, ki se je šla podobne stvari, in pogorela. Islandci so spregledali. Tudi Finci bodo. Ali pa bo postala hit. Tako je to na Eurosongu in v življenju. Črta med genialnostjo in neumnostjo je vedno tanka. Upam, da v Evropi ni modra samo zastava.

06. Malta – Gianluca: Tomorrow

Letošnji malteški prispevek je prav prijetna pesmica. Lahkotna in sveža kot pomladno jutro. Ima pač nekaj, kar te razveseli in spravi v dobro voljo, morda celo v lahno pozibavanje ali brundanje v avtu. Z veseljem ji napovem finale, ker je to prva pesem v temle polfinalu, ki me prepriča, da si to resnično zasluži.

07. Bolgarija – Elitsa Todorova, Stoyan Yankulov: Samo Shampioni

Elitso in Stoyana smo na Eurosongu slišali že leta 2007, ko sta prijetno presenetila z napredno skladbo z bobni in etno pridihom (Voda) ter z njo osvojila kar 5. mesto. Letos prihajata pač s tem, kar sta znala in znata še vedno. A njuna letošnja stvaritev je daleč od Vode. Niti približno ni tako močna. Ampak mogoče sem malce krivičen. Ali pa preveč pozoren. Toda iskreno rečeno, letošnji »balkan party« je morda vseeno malce preveč optimističen.

08. Islandija – Eythor Ingi: Ég Á Líf

Iz islandskih pesmi zadnjih let bi prav lahko naredili samostojen Eurosong. Pesem je lepa, ni ji kaj dodati. Ima ravno dovolj nežnosti in spevnosti, da si celo zapomnimo kako islandsko besedo. Ušesu in duši prijetno dene, da si ob njej prav spočiješ. In si zabrundaš: »Jegalif, jegalif ...« Pa tudi Eythor s svojim vilinskim izgledom ni ravno majhen magnet za dekliška srca ;) Finale zagotovo.

09. Grčija – Koza Mostra feat. Agathon Iakovidis: Alcohol Is Free

Kaj pa vem, na prvi pogled grška pesem niti ni slaba. Nekaj podobnega kot so bili nekajkratni turški poskusi preteklih let. Grki pa ... Mogoče manjka nekaj, kar bi jo naredilo izvirno in bogato, a glede na to, da so grške pesmi vedno zelo dobro sprejete, je finale precej možen. Zaradi ritma ... in morda tudi zaradi tematike.

10. Izrael – Moran Mazor: Rak Bishvilo

Že kar nekaj let zapovrstjo Izraelci nastopajo z bolj ali manj podobno balado. Tudi z bolj ali manj podobnimi uspehi: ponavadi finale, tam pa ne kaj dosti več kot samo nastop. Verjetno bo letos enako, podobno, kdove. Vsekakor še ena v nizu balad, ki ne izstopajo. Finale? Morda, a bo treba še kaj sreče (oziroma nesreče ostalih podobnih pesmi).

11. Armenija – Dorians: Lonely Planet

Bi verjeli, da so vzorniki Doriansov slavni Led Zeppelin? Lonely planet je daleč od njihove udarne moči in sporočilnosti. Žal ni ne balada ne rokovska pesem. Vse skupaj se strašno vleče. Nekje na sredi pomisliš, da bi prestavil na naslednjo. In TV ima takšen gumb. Ne pričakujem velikih uspehov. Finale bi bilo veliko presenečenje.

12. Madžarska – ByeAlex: Kedvesem (Zoohacker Remix)

Pesem, ki je kot panonska ravnina. Kakor da bi potoval po njej. Ni velikih vzpetin, vidi se daleč naprej, predvideva se, kaj bo, in predvideva se, da ne bo velikih pretresov. Nazadnje imamo prav. Prispemo v Budimpešto in na koncu nam ne ostane drugega kot nekakšno grleno šepetanje. Ni za zaspane.

13. Norveška – Margaret Berger: I Feed You My Love

Hvala, Margaret, da nas predramiš po zaspanih ritmih nekaj predhodnih pesmi. Prehudo? Pretrdo? Niti ne. Norveška pesem je užitna, moderna in pritegne, če si le pripravljen počakati do refrena, ki je njihova najlepša in najmočnejša točka. In verjetno jim bo uspelo ravno zaradi njega. Menim, da si to zaslužijo.

14. Albanija – Adrian Lulgjuraj & Bledar Sejko: Identitet

Albanci so lani močno presenetili z njihovo »čajno« pesmijo, ki je osvojila kar 6. mesto. Brez nevoščljivosti lahko rečem, da letos nimajo tako močnih kart, ker žirijam »Identitet« ne bo tako všeč, kot jim je bil »čaj«, ker je – kako paradoksalno – brez identitete. Pa vendar – albanska enklava je že večkrat naredila »čudeže«, zakaj jih ne bi tudi tokrat, še posebej s Švico in Norveško, ki glasujeta.

15. Gruzija – Nodi Tatishvili & Sophie Gelovani: Waterfall

Točno, še ena balada. Ne izstopa kaj preveč, ne po glasu ne po kakršnikoli drugi stvari, zato bo za Gruzince težko, zelo težko. Saj jim ni kaj očitati, toda ob poplavi vseh vrst zelo podobnih balad pač ne gre. Prostora je samo za deset najboljših in mislim, da so karte že razdeljene.

16. Švica – Takasa: You And Me

Še ena od pesmi, ki ji prištevam veliko možnosti za končni uspeh. Kar je Danska za prvi polfinale, to je Švica za drugi. V ritmu, močnem glasbenem sporočilu in neke vrste skrivnostnosti se skriva nekaj, kar stori, da se ti prikupiš in si jo zapoješ. Ne da bi jo slišal več kot enkrat. Čeprav bi bila ta pesem še boljša in prava zmagovalka, vseeno po dolgih letih lahko porečem: Švica, finale si zaslužite.

17. Romunija – Cezar: It's My Life

Nekakšen romunski Žiga Lakner, kajne? Kontratenorsko petje je res nekaj posebnega in za to (namreč nekaj posebnega) Romuni poskrbijo skoraj vsako leto. Pesem zveni nadvse podobno številnim uspešnicam, a to verjetno ne bo šlo toliko v njihovo škodo, kolikor jim bo koristilo in jim odprlo pot do finala. V njem pa je ... vse mogoče.