Prepleskanih vrat


Hlebček kruha in kelih. Kolikor se spomnim že iz otroštva, sta to podobi, ki se tesno oklepata praznovanja velikega četrtka. Potem pa poslušam ... in poslušam ... v evangeliju pa o teh dveh stvareh, zaradi katerih naj bi bil veliki četrtek tako pomemben, ni ne duha ne sluha. Samo voda in vrč. In noge.

Je kdo vam že umil noge? Meni (razen mame in očeta) še nihče. Mislim, da bi mi bilo nerodno. Nekako nevrednega bi se počutil, da bi kdo na meni opravil tako ponižujoče delo. Torej lahko sklepam, kako se je počutil apostol Peter, ko mu je hotel njegov Gospod umiti noge – ko mu je hotel storiti, kar so delali sužnji.

Pa je bilo ravno to potrebno. Da je Gospod postal tako majhen. Da tudi nam, ki smo manjši od svojega Gospoda in Učitelja, ne bi bilo težko drugim ljudem, manjšim od nas, umivati nog. Biti jim na razpolago, žrtvovati zanje svoj čas in sposobnosti, sprejemati jih, tudi v napakah, tudi v stvareh, ki se nam zdijo nemogoče. Na kratko: vzljubiti jih.

Kajti trenutek umivanja nog je tako Petra kot nas za vedno zaznamoval. Prepleskal je podboje naših vrat s krvjo. Tudi navzven smo postali drugačni. Drugačni od drugih. Prepleskani z ljubeznijo.

Že res. Ampak ... kje sta kruh in vino?

To sta kruh in vino! Prav to je hrana, ki jo potrebuje človek!

Nocoj je praznik te hrane, ki mu jo daje Bog. ON SAM je ta hrana. Njegova ljubezen, ki jo raztresa naokrog, tudi do tistih, ki ga bodo izdali, ki ga bodo zatajili, ki ga bodo zapustili. Njegova ljubezen ni le za izbrance. Je za vsakogar. Tudi zame, pa naj bom kakršenkoli.

In če je zame, zakaj ne bi bila tudi za druge?

Zakaj kdo od ljudi, ki so v mojem življenju, ne bi bil vreden te ljubezni?

Si jo mar jaz bolj zaslužim kot on?

Pred tem obmolknemo. Jezus tudi nič ne reče. Samo stoji pred menoj in mi ponuja vrč z vodo: »Mi pomagaš?«

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več