Kdo je slep in kdo ne

Ste res prepričani, da veste, kdo je pravzaprav slep in kdo ne?

Če namreč prav pomislimo, ugotovimo, da slepci vidijo več kot ljudje, ki nimajo problemov z očmi. Slepci namreč vidijo bistvo stvari, nam pa nam ovire postavlja podoba, to, kar vidimo. Po njej imamo namreč moč postaviti predsodke, obsojati, si predstavljati na svoj način. Zaradi nje pozabimo na besede, ki jih slišimo, pozabimo na dejanja, zapahnemo vrata pred človekom in njegovim srcem. In ne spoznamo, kdo je v resnici.

Ste torej prepričani, da veste, kdo je slep in kdo ne?

Neizmerno čudno je vse skupaj. Ko mislimo, da vidimo, da imamo prav, takrat se tako zelo motimo in blodimo. Ker se zanašamo nase. Ker se vrtimo okoli samega sebe. In ne dovolimo, da je pogled koga drugega, ki je drugačen od našega, morda pravi.

Kdo je torej tu slep?

Mislite, da vidite? Pa premislite skupaj z menoj ...

Učitelj je spraševal učence, kako bi lahko prepoznali, kdaj se je končala noč in se je začel dan.

Nekdo je rekel: »Ko vidiš v daljavi žival in lahko spoznaš, ali je krava ali konj.«

»Ne,« je rekel učitelj.

»Ko vidiš v daljavi drevo in lahko rečeš, ali je palma ali mangovec.«

»Spet narobe,« je rekel učitelj.

»Torej kako?« so vprašali učenci.

»Ko pogledaš v obraz kateregakoli moškega in prepoznaš brata v njem; ko pogledaš v obraz katerekoli ženske in prepoznaš v njej sestro. Če tega ne moreš narediti – ne glede na to, kateri sončni čas je – je še noč.«

»Zares, Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.«

Zato ni slep, kdor ima zaprte oči, temveč kdor ima zaprto srce.