Tone Pavček, Take dežele ni
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
hehe, na nekaj me to spominja :)
OdgovoriIzbrišiHahaha....:). Dobra spodbuda:).
OdgovoriIzbrišiSem vedel, da je treba malo izzivat, da bo še kakšen komentar priletel ... :)
OdgovoriIzbrišihja, tko je: ostali prespevki so preveč globoki, d bi karkoli dodajal :)
OdgovoriIzbrišiKapiram!
OdgovoriIzbriši