Preskoči na glavno vsebino

EUROSONG! (2011) - 2. polfinale

1. Dino Merlin - Love in rewind (Bosna & Hercegovina)

Naš stari znanec Dino Merlin je na Eurosong prinesel zelo zanimivo pesem, malo s prizvokom evrovizijskih uspešnic iz sedemdesetih let. Pesem je ritmično in vokalno bogata, morda ji manjka samo kak bolj izrazit refren. Po njej ostanemo na žalost brez nekega osrednjega sporočila ali vsaj melodije, ki bi se nam vtisnila v spomin. Sicer pa kvaliteten izdelek.

2. Nadine Beiler - The secret is love (Avstrija)

Že lep čas me na Facebooku čaka reklama za tole pesem. Zdaj vem, zakaj. Treba jo je večkrat slišati, da ti postane ljuba. Prepričanja sem, da takale pesem prej spada na festivale tipa Slovenska popevka, kot na Eurosong. A glede na to, da veliko glasov podeli tudi žirija, bi jim morda uspelo. Pesem bi se znala dotakniti tudi kakega drugega srca, tako da finale ni izključeno, a je sam tja ne bi postavil. Premalo izvirna je.

3. 3JS - Never Alone (Nizozemska)

Luštna pop balada. Končno se je prebudila tudi Nizozemska, od katere smo zadnja leta slišali bolj povprečne skladbe. Letos so konkurenčni, čeprav se ne morem znebiti občutka, da bi lahko vanjo vnesli vsaj malo več izvirnosti in idej. Ampak je lepo poslušljiva. Glede finala si ne upam napovedati.

4. Witloof Bay - With Love Baby (Belgija)

Na Eurosongu smo slišali že več a capella zasedb, a je ta zanesljivo ena najboljših. Preseneča, da je pesem moderna in dinamična, kar za to vrsto skladb ni ravno pravilo. Če se bodo tako izkazali tudi v živo na odru, potem je uspeh skoraj zagotovljen. V oči bode samo dejstvo, da take zasedbe praviloma niso bile preveč uspešne, kaj vem, morda zaradi eksotičnosti. Morda pa ravno tokrat drugače. Privoščim.

5. TWiiNS - I'm Still alive (Slovaška)

Tako zaspana balada, da so jo morali opremiti s TV dogodki slovaških reprezentanc. Vokalno dobro, a se stvar non-stop ponavlja, da postane monotonissimo in komaj čakaš, da bo konec. Nisem navdušen in po moje ne bom edini.

6. Mika Newton - Angel (Ukrajina)

Spet ena od ukrajinskih lepotic. Tokrat tudi z lepo pesmijo, ki vokalno dobro pokrita, ki lepo zveni in je hkrati privlačna. Če se vse poklopi, ravno do zmage ne bi šla, bi morala pa biti zelo visoko. Bravo, Ukrajina.

7. Zdob si Zdub - So Lucky (Moldavija)

Prvi moldavski predstavniki, ki so takrat »zažgali« se vračajo z malo manj udarno pesmijo, treba pa je reči, da je spektakularna in zanimiva. Spet bi znali presenetiti, čeprav jim žirije verjetno ne bojo tako naklonjene kot ljudski glas.

8. Eric Saade - Popular (Švedska)

Kaj reči temu samozavestnemu švedskemu lepotcu? Da je ubral dobro pot do zmagovalnega odra. Pesem ima vse, kar imajo velike. Znalo bi se zaplesti samo pri njegovi vokalni izvedbi, kot naprimer lani pri Milanu Stankoviću, ki je toliko plesal in skakal, da je pozabil na intonacijo. Ampak tudi to se da oprostiti, zgleda. Visoka uvstitev, gotovo. Morda celo zmaga.

9. Christos Mylordos - San Aggelos S'Agapisa (Ciper)

Še ena tipična mediteranska baladica, a preveč brez domišljije, da bi lahko ponovili lanski uspeh. Christos se trudi postati zanimiv in modern, a je vsak poskus v tej pesmi samo še korak od tega. Brez finala.

10. Poli Genova - Na Inat (Bolgarija)

Nič novega. Morda so se Bolgari oklepali recepta lanske nemške zmagovalke. A v njenem primeru je šlo za veliko bolj izvirno predstavo. Bolgari so letos pač preveč predvidljivi, premalo ljubki in premalo zanimivi. Brez finala.

11. Vlatko Ilievski - Rusinka (Makedonija)

Že ko sem jo prvič zaslišal, sem vedel, da ima ta pesem nekaj več, neko dodano vrednost. Ne vem, kakšno. Je to njen običajni balkanski ritem? Ne samo to. Pesem se dogaja. Ima svoj značaj. In ta je zelo prepričljiv. Mislim, da se Makedonci letos spet nadejajo finala.

12. Dana International - Ding Dong (Izrael)

Jo poznate? Tudi »ga poznate« bi bilo pravilno. Da, nič manj kot zmagovalka Eurosonga leta 1998 s takrat presentljivo »Divo«. Tokrat po mojem okusu ni niti blizu. Pesem je tako umetna kot njen (njegov) nos. Morda ji bo pomagala stara slava, a po moje presenečenj ni pričakovati.

13. Maja Keuc - No One (Slovenija)

Maja je že požela pozornost na prizorišču. Baje je najbolj prikupna. To bi v ostri tekmi tega polfinala, kjer so pesmi bolj ali manj zelo izenačene, znalo prinesti kakšen glas več. Zame osebno bi bila pesem v slovenščini lepša, a je bilo jasno, da bo Maja pela v angleščini. Slovenci si obupno želimo finala in morda ga letos tudi dosežemo. Pesem je dovolj izvirna in udarna, tudi spektakularna, vokalno je Maja sposobna, tako da imamo vse. Samo še simpatije potrebujemo, pa bo.

14. Hotel FM - Change (Romunija)

Takihle skladb smo doslej na evrovizijskem odru videli že cel kup, tako da ne moremo pričakovati kakšnega odmevnega rezultata. Ponavadi so Romuni poslali zelo spektakularne glasbenike, ki so vedno prinesli nekaj novega, tako da so me letos kar malo razočarali. Menim, da se bo podobno odzvala tudi evropska javnost.

15. Getter Jaani - Rockefeller Street (Estonija)

Ko sem prebral naslov, sem si mislil, da bo to ena od pesmi brez domišljije. Pa je ravno narobe. Pesem je dobra, posebno me navdušuje uporaba »steklenih zvončkov« v kiticah pesmi. Problem je samo v tem, da pevka nima nekega vokalnega presežka. Vedno znova je na intonančnem robu. Bojim se, da bi na odru malce zatajila. Sicer pa bo na zgoščenki verjetno kar lepo zvenela.

16. Anastasiya Vinnikova - I Love Belarus (Belorusija)

Kakšen domoljuben naslov! Sicer pa je to tudi vse, kar nam ponudi. Ritem je udaren, a pesem je preveč podobna našim Rock Partyzanom. Bojim se, da bo tak tudi nastop na odru. Ne vem, če zaradi tega, ker bi to naredilo dober vtis. Bolj bi rekel, da ima kaj zraven tudi Lukašenko ... Ne pričakujem finala.

17. Musiqq - Angel in disguise (Latvija)

Nastavek za pesem je bil odličen, a takoj z refrenom pesem povsem razočara. Namesto, da bi bili priča odlični skladbi s kitaro, pademo v pop šlager, ki se ukvarja s tremi toni in skuša dolgčas popestriti z rap vložki. Škoda. Čeprav je mulc, ki poje, lep, to verjetno ne bo dovolj za finale.

18. A friend in London - New tomorrow (Danska)

Ulala, to pa je spet ena danska uspešnica! Lepa melodija. Škoda mi je samo tega, da se pesem preveč vleče. Na začetku sem pričakoval, da bo malce hitrejša in da bo prinesla še kako presenečenje, pa se to ne zgodi. Sicer pa je to vseeno lepa pesem, tako da bo verjetno dobila dovolj simpatij za finale.

19. Jedward - Lipstick (Irska)

Je to res Irska? Tokrat res. Od Ircev nismo vajeni takih pesmi. Verjetno pa bo uspešna, saj vsebuje vse elemente moderne pop-dance uspešnice v stilu Lady Gaga kot njene najvidnejše predstavnice. Verjetno bo finale kar realno, med favoritke je sicer ne štejem, bi pa znala močno presenetiti – v enem ali drugem smislu.
*

Komentarji

  1. Po moje ima 2. polfinale dosti boljše skladbe. Konkurenca je tukaj za moj okus čisto drugačna.
    Moji favoriti so Belgijci in Slovaki. No ja, za našo Majo in Maestro (upam, da pridejo tudi na oder z njo) bom itak najprej navijal. Morm probat še v avtu, kjr komad bol seka. ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ma uni švedski je ku kak Modern Talking iz osemdesetih, Dino Merlin je naredu sicer kvalitetn izdelk, ma je precej šablonski. Ukrajina ma res dobro skladbo, mi je tudi meni všeč. Naša je dobra zadeva, kvalitetna in moderna, pevka dobro poje... če ne bi pršla v finale, potem bi blo res krivično.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ljubezen do konca

Skazal je svojim ljubezen do konca . (Jn 13,1)  Jezusu ni moglo biti prijetno pri mizi. To je bil namreč že trenutek, »ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda« (Jn 13,2). Tudi v drugih je bilo nekaj podobnega, zato mu ni moglo biti prijetno. Kajti tako je vedno, ko je med nami napeto, ko so med nami jeza, strah, užaljenost, zamera, prizadetost. Take stvari se čutijo, tudi če se nič ne reče, tudi če nihče ne besni naglas, ker take stvari od znotraj razdvajajo skupnost. Vsak se začne umikati vase, v svoje misli, v svoja prepričanja, okoli sebe gradi utrdbo in ni prostora za nič in nikogar.  Razpadanje  Jezus je čutil vse to. In je vedel, da njegova skupnost nevidno razpada. Tega pa ni smel dopustiti. Skupnost je zanj sveta stvar, ker smo samo zaradi nje ljudje še ljudje, in zato tako pomembna, da vanjo postavi edini kraj, kjer se lahko z njim srečamo do konca časov, da, prav v tej skupnosti, v kateri ima vsakdo dovolj razlogov, da bi zbežal od nj

Pustiti se premagati ljubezni

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije)  V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?«  Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.

Za limbar tvoj

Te dni so nam posebej pred očmi rane , tisočero Gospodovih ran, iz katerih lije kri in se spušča po umirajočem telesu, mnoge, neštevilne rane, ki so, kakor je rekel prav On (Mt 25,35-36), rane ljudi vseh časov, zaobjete v sveto telo, ki utrujeno in izmučeno visi na lesu človeških grehov, zločinov, napak. V opomin? V očitek? V dokaz, ki bi utemeljil primerno kazen? V odrešenje. Za limbar tvoj .  Vseeno je na Kalvariji mučno, v ozračju visi bolečina, zadušljivo je v tihi zameri in prizadetosti, nemi kriki prebadajo nebo, ker je nekaj narobe, ker je nekaj zelo narobe na tem njegovem telesu (1 Kor 12,27), ki še hodi po svetu. Cerkev greši in pada in krvavi in v njej je toliko stvari grešnih in napačnih. Ker smo v njej ljudje .  Toda to še ni opravičilo. Ni razlog, zaradi katerega bi samo zamahnili z roko in šli naprej. Morda smo jih že siti, vseh trpečih ljudi tega sveta, ki nam dnevno skačejo v pozornost, morda tudi že navajeni, pa vendar vsaka rana boli in kolikor prizadene tistega, ki j