Želi se te dotakniti
Kdorkoli si in kakršenkoli že si, danes je Bog tu, ob tebi, in se te želi dotakniti.
Zato je zame in zate tudi ta najin kraj Betlehem, zato je tudi ta najin čas učlovečenje, čas prihoda Boga med ljudi.
Bog nikogar ne izključuje. Nikogar. V vsak dom želi priti, v vsako srce. K vsakemu potrka in vpraša: »Sem lahko danes pri tebi?« Kot je trkal tiste noči po betlehemskih ulicah in prosil prenočišča, trka tudi danes, trka tudi med mojo nočjo, trka in sprašuje: »Me hočeš sprejeti?«
Kdorkoli si in kakršenkoli že si, danes je Bog tu, ob tebi, in se te želi dotakniti.
Želi stopiti v tvoje življenje, v tvoje doživljanje sveta in ljudi. Želi vstopiti v tvoje bolečine. Želi vstopiti v tvoje dvome in praznino, ki jo čutiš v svojem delovanju, volji, upanju. Želi vstopiti v tvojo resničnost, kakršna koli že je, in ti povedati, da je vedno nekdo, ki bo s teboj. Želi ti povedati, da sicer zaradi njega ne bo manj trpljenja, bo pa to smiselno.
Ni dobil povsod zatočišča. Ne marajo vsi Boga, ki je ubog, ki je majhen, ki trpi. Ne želijo vsi priznati, da Boga potrebujejo. Nekateri pred njim v svoje srce sprejmejo korist in denar, priljubljenost in udobje. In z njimi v njihova prenočišča pridejo še ležernost in vetrnjaštvo, sitost in brezbrižnost, nesmiselnost in brezvoljnost. In ni prostora za Boga, ne za veselje, mir, upanje, ljubezen.
Zato se Bog vrača. Vedno se vrača. Še vedno trka, dokler nas ne najde kot pastirjev, ker so ga bili sposobni sprejeti samo pastirji: ljudje, ki imajo na stotine problemov, ljudje skrbi in težkih razmer, ljudje bolečin, a prav zato ljudje, ki znajo slišati, videti in razumeti človeka, ljudje, ki znajo biti blizu, ljudje, ki jih ne obremenjujejo zunanji izgled in predsodki, ljudje, ki se zavedajo, da imajo tako malo moči, a da lahko ljubijo.
Mednje prihaja Bog. V tišino in nemoč in bolečino. V človeškost. V pričakovanje. V odločitev za ljubezen, za pravičnost, za resnico, za odpuščanje. In prinaša svoj mir.
Želim vam tega miru. Želim vam, da bi začutili Boga. Želim vam, da bi vedeli, da želi Bog biti z vami. In da je z vami. Kot človek. Kot majhen, najmanjši človek. Da bi vedeli: največje bogastvo človeka in najhitrejša pot do Boga je biti človek.
Blagoslovljen božič!
Zato je zame in zate tudi ta najin kraj Betlehem, zato je tudi ta najin čas učlovečenje, čas prihoda Boga med ljudi.
Bog nikogar ne izključuje. Nikogar. V vsak dom želi priti, v vsako srce. K vsakemu potrka in vpraša: »Sem lahko danes pri tebi?« Kot je trkal tiste noči po betlehemskih ulicah in prosil prenočišča, trka tudi danes, trka tudi med mojo nočjo, trka in sprašuje: »Me hočeš sprejeti?«
Kdorkoli si in kakršenkoli že si, danes je Bog tu, ob tebi, in se te želi dotakniti.
Želi stopiti v tvoje življenje, v tvoje doživljanje sveta in ljudi. Želi vstopiti v tvoje bolečine. Želi vstopiti v tvoje dvome in praznino, ki jo čutiš v svojem delovanju, volji, upanju. Želi vstopiti v tvojo resničnost, kakršna koli že je, in ti povedati, da je vedno nekdo, ki bo s teboj. Želi ti povedati, da sicer zaradi njega ne bo manj trpljenja, bo pa to smiselno.
Ni dobil povsod zatočišča. Ne marajo vsi Boga, ki je ubog, ki je majhen, ki trpi. Ne želijo vsi priznati, da Boga potrebujejo. Nekateri pred njim v svoje srce sprejmejo korist in denar, priljubljenost in udobje. In z njimi v njihova prenočišča pridejo še ležernost in vetrnjaštvo, sitost in brezbrižnost, nesmiselnost in brezvoljnost. In ni prostora za Boga, ne za veselje, mir, upanje, ljubezen.
Zato se Bog vrača. Vedno se vrača. Še vedno trka, dokler nas ne najde kot pastirjev, ker so ga bili sposobni sprejeti samo pastirji: ljudje, ki imajo na stotine problemov, ljudje skrbi in težkih razmer, ljudje bolečin, a prav zato ljudje, ki znajo slišati, videti in razumeti človeka, ljudje, ki znajo biti blizu, ljudje, ki jih ne obremenjujejo zunanji izgled in predsodki, ljudje, ki se zavedajo, da imajo tako malo moči, a da lahko ljubijo.
Mednje prihaja Bog. V tišino in nemoč in bolečino. V človeškost. V pričakovanje. V odločitev za ljubezen, za pravičnost, za resnico, za odpuščanje. In prinaša svoj mir.
Želim vam tega miru. Želim vam, da bi začutili Boga. Želim vam, da bi vedeli, da želi Bog biti z vami. In da je z vami. Kot človek. Kot majhen, najmanjši človek. Da bi vedeli: največje bogastvo človeka in najhitrejša pot do Boga je biti človek.
Blagoslovljen božič!
Komentarji
Objavite komentar