Vedno sem občudoval ta praznik. Zaradi njegove čistosti, zaradi jasnosti, s katero stopa v ta temni čas leta. Kakor svetlo okno po dolgi hoji ponoči. Kakor toplo ognjišče, ob katerem se posušiš in si pogreješ premrlo telo. Da, topel praznik je to, topel kakor objem.
A ni topel, ker bi bil to nek drug svet. Ne, topel je ravno zato, ker je zrasel prav tu, ker je bil prav na moji poti, takšni kot je, prav tam, kjer sem jaz: v mojih nočeh, na mojih poteh. V mojih iskanjih, v mojih blodnjah po raju. V mojih opustitvah, v mojih - tudi napačnih - odločitvah.
Da, Mati je vedno tam, kjer si ti.
Ne zato, da bi te obsojala. Nikakor. Mati je tam kot topla hiša, da bi te sprejela. Mati je tam, ker bi te rada slišala. Mati je tam, da bi ti povedala: odločila sem se za tvoje težko srce, ker sem se odločila za ljubezen. Odločila sem se za tvoj strah, ker sem se odločila za pogum. Odločila sem se za tvoje smrti, ker sem se odločila za življenje. Odločila sem se zate, ker sem se odločila za Boga.
Zakaj? Zakaj? Ljubezen ne vpraša, zakaj. Samo odloči se. In odpre vrata.
A ni topel, ker bi bil to nek drug svet. Ne, topel je ravno zato, ker je zrasel prav tu, ker je bil prav na moji poti, takšni kot je, prav tam, kjer sem jaz: v mojih nočeh, na mojih poteh. V mojih iskanjih, v mojih blodnjah po raju. V mojih opustitvah, v mojih - tudi napačnih - odločitvah.
Da, Mati je vedno tam, kjer si ti.
Ne zato, da bi te obsojala. Nikakor. Mati je tam kot topla hiša, da bi te sprejela. Mati je tam, ker bi te rada slišala. Mati je tam, da bi ti povedala: odločila sem se za tvoje težko srce, ker sem se odločila za ljubezen. Odločila sem se za tvoj strah, ker sem se odločila za pogum. Odločila sem se za tvoje smrti, ker sem se odločila za življenje. Odločila sem se zate, ker sem se odločila za Boga.
Zakaj? Zakaj? Ljubezen ne vpraša, zakaj. Samo odloči se. In odpre vrata.
Mati ima izmed vseh otrok najraje najšibkejšega.
OdgovoriIzbrišiDolžnost matere je ostalim otrokom, ki bijejo tihi , a zato nič lažji boj, to razložiti.
Slišiš, odlično... Čeprav pred semeniščem pravzaprav nisem nikdar začutil tega praznika - prva Brezmadežna je bila nekaj čudovitega... Je pa vse postalo nekaj povsem drugega potem ko sem ugotovil, da je Marija pravi zgled tudi za vsakega moškega in za vsakega očeta - prej je bilo vse preveč pocukrano. Kako rad ji ob koncu vsake maše izročim samega sebe - nova dimenzija, prvina, ki je pravzaprav v naših koreninah, ker je to tudi oglejsko izročilo.
OdgovoriIzbriši