Slepota

Ko gre za vprašanje teme in luči, ne govorimo samo o izbiri, temveč tudi o slepoti.

Ste že kdaj prebrali knjigo Joseja Saramaga Esej o slepoti? Niste? Potem vam jo toplo priporočam. Govori o tem, kako v nekem mestu izbruhne epidemija "bele slepote", ki okuži vse, ki se z njo kakorkoli srečajo. Družba jih strpa v karanteno, med njimi pa nastane obsedno stanje. Ne porušijo se samo družbene, ampak tudi moralne norme: za hrano bi ubijali ali delali še kaj hujšega, še kaj slabšega od živalskega.

Res, ko oslepiš tako, da ne vidiš več izbire, da do tebe ne pride nič drugega kot samo sla in je edino, kar držiš v glavi, tvoj cilj, je res hudo. Imeti zaprto srce, v tem je slepota, ne v tem, da so ti otemnele oči. Saj se je v teh ljudeh pokazalo, kdo so v resnici in od česa ne odstopajo.

Morda prihaja tak čas. Ker je danes veliko besed, a malo dejanj. Ker govorimo o ljubezni, a mislimo na egoizem. Govorimo o veselju, a je to zasmeh. Govorimo o veri, pa se gremo karierizem.

Ko ne znaš razločiti ljubezni in sovraštva, dobrega in slabega, si res oslepel. To je takrat, kadar nimaš Boga. Kdaj, kdaj ga bomo začeli pogrešati?


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro