Včasih pride v moji glavi do nečesa, kar ste morda tudi vi že kdaj doživeli. Točno vem, kaj moram narediti in kakšen je moj cilj. Tudi vem, zakaj moram kaj narediti in komu. Samo ena boleča točka ostaja v glavi in ta vrta in vrta in vse tisto, kar sem že vedel, spravlja nazaj na začetek, na kraj nevednosti. Ta točka, ta velik vprašaj, ki mu ne znam najti pike: KAKO (kaj narediti)?
Da, vse je enostavno, dokler ne dospem do čeri »kako«. Vem, da moja mladina pri nauku potrebuje dobre besede, vem, da morajo priti do zrelih osebnosti in da so zato tu, pri meni. A kako naj jim to povem? Kako naj jih motiviram? Kako naj jim spregovorim? Kako?
Pa ne gre samo za verouk. Saj je vse polno takih situacij. Ne vemo, kako zamenjati pipo. Ne vemo, kako odgovoriti na otrokovo vprašanje. Ne vemo, kako ga obvarovati pred slabo družbo. Ne vemo, kako ostati dober, pošten in pravičen v svetu, ki mu to sploh ni pomembno. Ne vemo, kako ostati kristjan in normalno preživeti.
In pri teh »kako« počasi prikrevsljamo do zida in spoznamo, da naprej ne gre več. Da preprosto ne znamo.
In reagiramo podobno, kot je reagiral apostol Tomaž: »Že res, Gospod, vse, kar si povedal, je dobro in lepo. In cilj je fantastičen. In res, želim si priti do njega in želim biti dober človek in kristjan. Toda, Gospod, kako? Gospod, kako?!«
Jezusov odgovor pa preprost: »Tomaž, JAZ sem pot.«
Jezus sam je odgovor na Tomaževe in naše »kako«. Jezus je pot do Očeta, do doma, do sreče. Jezus je način, kako biti, kako ravnati. Njegovo življenje, njegove besede, njegovo ravnanje je odgovor na naše »kako«. Sprašuješ kako? Kot On. Kot On, ki je tudi vzgajal svoje učence; kot On, ki jih je tudi izgubljal; kot On, ki je vedel, da mu nasprotujejo; kot On, ki je vztrajal tudi vedoč, da ga hočejo umoriti. Kot On, ki je tudi takrat, ko so ga vsi sovražili in vsi zapustili, prav te imel rad.
Ker je pravilen odgovor na naš »kako« lahko samo takšen, kot je bil Jezusov. Z ljubeznijo.
Kako? S Svetim Duhom!
OdgovoriIzbrišiJezus je poslal Svetega Duha na apostole, da bi lahko našli odgovore na številne kako-je v njihovem delu in neuspehih. Jezus je pot, Sveti Duh pa je luč (plamen) na tej poti. Pot se ne spreminja - spremenijo pa se vremenske razmere, pride tema ... in mi moramo hoditi po tej poti. Kako? S svetilko? NE! S kresom Svetega Duha.
a
Marsikateri duhovnik se pritožuje, da so mu povedali vse, kaj mora delati, ne pa tudi, kako. Včeraj pa me je prešinila ena zanimiva misel, ki je podobna Aljošovi, da nam pač vse ne sme biti servirano na pladnju, ampak se moramo kdaj prepustiti navdihu Tolažnika in vse se uredi in naredi, kakor bi se samo od sebe, čeprav potem vemo, da je v ozadju On. Bog nas zelo razume, da je življenje težko, da smo, kakor Tomaž, tako šokirani, da ne vidimo izhoda, da so nas le vrgli v morje, ne da bi nas naučili plavati. Vendar nam Jezus pravi, da pravzaprav znamo plavati, da nas je tega naučil, le Svetega duha moramo poslušati, ta nam vseskozi govori, KAKO plavati. Nobena težava ni nepremostljiva. Bo že kako - le zaupajmo Vanj, pa bo. On že ve, kako, Njegova pota pa so skrivnostna...
OdgovoriIzbriši