Videti, živeti, ljubiti

Razlika med vami in svetom je velika. Vi vidite, svet pa ne vidi.

Malce preveč preprosto in enostavno sem to izrekel, kajne? Morda bi moral reči drugače: vi veste, s čim je treba gledati, svet pa ne ve. Svet se še ni naučil, da je potrebno gledati v globino stvari in oseb, ne na površje. Ni se še naučil, da je najtežja in najlepša poteza človeka sposobnost prave, nesebične ljubezni, ne pa kakršnokoli premoženje, slava in oblast. To niso človeške poteze. Ker človeka osamijo. Osamitev pa je za človeka smrt.

Morda se v tem skriva bolezen našega sveta – nemotiviranost za kogarkoli in karkoli.

Ker nima rad, zato človek ne najde motivacije za življenje. Zapleta se v pregrade, ki jih je postavil samemu sebi in ne vidi, kam bi šel naprej. Ne vidi, če gleda kot svet. Počasi se utrudiš in ne da se ti več naprej. Potem obsediš.

In nimaš motivacije. Ne gre. Preprosto ne gre. Res ne. Ker je treba drugače pogledati. Ker je treba pogledati s srcem.

Jezusa morda res ni videti. Svet ga ne more videti. Lahko pa ga vidite vi. Tolikokrat se vam pokaže, tolikokrat ... Srečujete ga, Tolažnika, ki vam daje razloge za vaše upanje, razloge za vaše korake. Jaz sem ga srečal včeraj in predvčerajšnjim in dan poprej. Srečal sem nekoga, ki me je tolažil in mi vlival poguma. Drugače rečeno, srečal sem ... Boga, Motivatorja.

Človek najde motivacijo, če najde smisel. Smisel pa najdemo, ko najdemo cilj. O smislu pa ni potrebno, da bi vam govoril. Smisel držite trdno v rokah. Samo pazite, da ga ne izpustite. Vi samo zamižite in glejte, okušajte, kako dobri so ljudje okoli vas. Vi samo premagajte strah in recite: »Rad te imam.« Potem boste jasno videli svojo pot in zakaj iti po njej.