Duh vprašanj in odgovorov


Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici. (Jn 16,13)

Življenje me je naučilo, da je vredno zaupati ljudem, ki so sposobni povedati, da česa ne vejo. Še bolj pa tistim, ki so sposobni priznati, da so naredili napako.

To niso naivni ljudje, da se razumemo, niso to ljudje, ki bi bili pripravljeni prodati svoja prepričanja za zajemalko predvolilnega golaža. Nasprotno, samo ljudje, ki imajo jasno postavljena načela, a ki so sposobni podvomiti v svoja prepričanja in se odločiti za to, kar je bolj pravilno, so ljudje, ki o svojem življenju in poti resnično razmišljajo in ki iščejo, ki se trudijo priti do resnice. Ljudje nismo hiše, smo popotniki. Popotnik pa ostaneš, dokler si sposoben poslušati, dokler ostaneš učenec.

Taki so binkoštni ljudje. Ljudje, ki so se vse življenje pripravljeni učiti, včasih preko ljudi, ki jih srečajo, včasih preko dogodkov, ki se jim pripetijo, ne vedno dobrih, ne vedno prijetnih, včasih tudi preko porazov. Ker razumejo to, kar je povedal Jezus: »Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici.« (Jn 16,12-13) Počasi in postopoma. Korak za korakom in nič drugače.

Vse, kar se nam zgodi, je to učenje, oznanjevanje Duha. Duh nas provocira, nas sprašuje in preizkuša, ker nas hoče nekam pripeljati, nas nečesa naučiti. Ta neskončna nerazrešena vprašanja glede življenja, glede odnosov, glede vseh problemov, ki nas spravljajo v obup in negotovost, ker nanja ne najdemo odgovorov, to so navdihi Svetega Duha, tisti šum z neba, kot bi se bližal silovit vihar. Z njimi je težko živeti, toda vedno prihajajo, ker morajo priti. Duh ustvarja vprašanja, kadar potrebujemo odgovorov nanja.

Ta vrata lahko zapremo, se umaknemo v svet gotovosti, toplote in varnosti. To pomeni odreagirati kot ljudje, ki vse vedo in ki jih ni treba učiti: biti prestrašen, da bo vse to najedlo temelje, v katere verjamemo, in se zato zaščititi pred zunanjimi vplivi. Toda če je kaj sposobno prejesti temelje, na katerih stojimo, potem to niso pravi temelji. Ta hiša se bo slejkoprej posula. In če se že mora, je dobro, da se čimprej.

Kdor namreč pusti viharju, temu silnemu vprašanju, da vstopi vanj, da ga začne glodati, ga sesuvati in siliti, da gradi na novo, kdor pusti, da Sveti Duh napolni njegovo hišo, ga bo prisilil iti v drugo deželo. In tam, kjer jih ni nikdar iskal, bo našel odgovore na svoja silna vprašanja. Ker Sveti Duh ni samo Duh vprašanj, je tudi Duh odgovorov, Duh, ki oživlja.

Komentarji