Tonetu na grob

Srčni, dragi, vedno poln življenja, pa naj je bilo temno ali svetlo!
Dragi Tone!

Od malih nog si bil eden mojih najljubših. In si to ostal. Za vedno kot Pesnik, žlahtnih in polnih besed. Hvala.
Počivaj v miru.


Ljubezen

Meni je lep ta svet
med morjem in goro!
Ta prst, ki je je komaj za pest
z majhnim upom in veliko moro.


Meni je drag ta prag
pred nebivanja vrati.
Sem nas, kot boštva in beden prah,
je položila usoda mati


za vztrajanje in za rast,
za bel dan in črno bilje,
za muko in slast, za strast
in nerazumno samonasilje.


Meni je ljub ta svet,
tako krut in ravnodušen!
Nanj sem pripet in razpet
kot na križ preizkušenj


za pot kdovekam, navzdol
v brezno ali brezmejno pesem,
na to čudno slovensko bol,
na eno samo ljubezen.

Komentarji

  1. Čutovit ustvarjalec. Pavčkove pesmi bodo večno živele in žuborele.

    PREPROSTE BESEDE

    Treba je mnogo preprostih besed
    kakor:
    kruh,
    ljubezen
    dobrota,
    da ne bi slepi v temi
    na križpotjih zašli
    s pravega pota.

    Treba je mnogo tišine, tišine
    zunaj in znotraj nas,
    da bi slišali glas,
    tihi, plahi, pojemajoči glas
    golobov,
    mravelj,
    ljudi,
    src
    in njih bolečine
    sredi krivic in vojskà,
    sredi vsega tegà,
    kar ni
    kruh,
    ljubezen
    in ne dobrota.

    OdgovoriIzbriši

Objava komentarja