Preskoči na glavno vsebino

Ema 2010 - drugič

Danes torej na finale!

Napovedati, kdo je pravi za zmago, je pri televotingu vedno nehvaležno. Predvsem zato, ker nikdar ne veš, kaj bo pravzaprav šinilo v misli glasovalnemu stroju, ki se lahko spreminja iz minute v minuto. Pa vseeno poskusimo vsaj približno napovedati, kdo bo najverjetnejši potnik v Oslo.

1. Moj si zrak - Marko Vozelj
Marko ima poslušljivo skladbo in zvesto občinstvo. Le da pesem ni toliko prepričljiva, da bi poleg zvestih pridobil še tisti malo več, ki bi ga popeljal k zmagi. Med prvih pet gotovo sodi.

2. Sanjajva - Nuša Derenda
Nuša je ena od favoritinj. Ne samo zaradi nesporno izvrstnega glasu, temveč tudi zaradi inovativnosti skladbe. Napovedujem najmanj tretje mesto. Morda celo zmaga.

3. Roko mi daj - Langa
Če bi to pesem peli Kalamari, bi bili že doma. To je vse, kar se da povedati. Vse bo odvisno od množice romske publike. So sposobni pogledati tudi na kakovost ali samo na pripadnost? Med prvih pet gotovo. Morda celo zmaga.

4. Kaj in kam - Tangels
Skupina, ki bi znala poseči visoko, če bi bila pesem nekoliko boljša, malo bolj dinamična, ne glede skakanja, ampak melodičnega in glasovnega gibanja, seveda. Napovem zlato sredino.

5. Para me - Brigita Šuler
Zaradi istih, lenderovskih ritmov, napovedujem eno od prvih treh mest.

6. Nežna - Anastazija Juvan
Anastazija je daleč proč. Skladba je dolgočasna. Verjetno tudi zato, ker ji ne pritiče.

7. Tukaj sem doma - Manca Špik
Bodo patrioti zaradi trobojnice izbrali Manco? Ko bi le pokazala še kaj več, kot samo krilo ... Potem bi ji zlahka privoščil Oslo, tako pa ... Verjetno med prvih pet.

8. Črni konji - Hamo in Gal
Zveneče ime, ki pa me je razočaralo. Čakal sem skladbo v slogu "Kaj vse bi dal ...", dobili pa smo počasen šlager z že stokrat slišanimi besednimi zvezami, kot je "ne bo, kot je nekdaj bilo" ... Nekje v sredini, verjetno.

9. Dovolj ljubezni - Martina Šraj
Največje presenečenje. Da je v finalu, se ima verjetno bolj zahvaliti svoji mični postavi in zapeljivemu pogledu, kot pesmi ali glasu. Vseeno mislim, da je s presenečenji konec.

10. Daj mi en znak - Stereotipi
Idričani navijajo zanje, a oni ne morejo pokazati kaj novega. To me moti. Kot da Zvone Tomac ne bi bil sposoben narediti nekaj sveže drugačnega. Ne pričakujem dosti.

11. Dež - Nina Pušlar
Svežina se je izkazala za pravilno. Morda nekaj doda tudi poznano dekle z Bitke talentov in pojočih zvezd v paru s Friškovcem. Zna biti zelo visoko, a za zmago bo verjetno še premalo.

12. Tudi fantje jočejo - Vlado Pilja
Lepi Dasa v novi luči. A menim, da je bila Slovencem prejšnja veliko bolj všeč. Ob bok bi se postavil Brigiti Šuler, tako pa ima v poplavi kvazi balad majhne možnosti za kak večji uspeh.

13. Narodnozabavni rock - Ansambel Roka Žlindre & Kalamari
Včeraj so me presenetili z nenavadno odločnostjo in trdnostjo. Po novem so močni favoriti, kajti očitno je, da  Slovenci računajo na to, da je to tisto "nekaj novega", kar bi lahko na Norveškem prineslo finale in morda zvenečo uvrstitev. Škoda le, da so nekaj podobnega na Eurosong prinesli že Avstrijci leta 2005. Med favoriti za zmago.

14. Vampir je moj poet - Lea Sirk
Strel v prazno. Lea, ne smeši se.

Tako. Zdaj pa poglejmo, kaj bo. Glavne favorite sem označil rdeče, stranske, ki bi lahko presenetili, pa z vijolično.
Uživajte!

Komentarji

  1. No vsaj eden pamenten, ki dobro komentira vse pesmi! Pohvaljeno!

    OdgovoriIzbriši
  2. Jap, se strinjam... Lepo pokomentirano...
    Drgač pa Idrci, Idrčani ali Idrijčani... ;)...
    =)
    lep blog drgač... čestitam!!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ljubezen do konca

Skazal je svojim ljubezen do konca . (Jn 13,1)  Jezusu ni moglo biti prijetno pri mizi. To je bil namreč že trenutek, »ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda« (Jn 13,2). Tudi v drugih je bilo nekaj podobnega, zato mu ni moglo biti prijetno. Kajti tako je vedno, ko je med nami napeto, ko so med nami jeza, strah, užaljenost, zamera, prizadetost. Take stvari se čutijo, tudi če se nič ne reče, tudi če nihče ne besni naglas, ker take stvari od znotraj razdvajajo skupnost. Vsak se začne umikati vase, v svoje misli, v svoja prepričanja, okoli sebe gradi utrdbo in ni prostora za nič in nikogar.  Razpadanje  Jezus je čutil vse to. In je vedel, da njegova skupnost nevidno razpada. Tega pa ni smel dopustiti. Skupnost je zanj sveta stvar, ker smo samo zaradi nje ljudje še ljudje, in zato tako pomembna, da vanjo postavi edini kraj, kjer se lahko z njim srečamo do konca časov, da, prav v tej skupnosti, v kateri ima vsakdo dovolj razlogov, da bi zbežal od nj

Pustiti se premagati ljubezni

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije)  V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?«  Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.

Za limbar tvoj

Te dni so nam posebej pred očmi rane , tisočero Gospodovih ran, iz katerih lije kri in se spušča po umirajočem telesu, mnoge, neštevilne rane, ki so, kakor je rekel prav On (Mt 25,35-36), rane ljudi vseh časov, zaobjete v sveto telo, ki utrujeno in izmučeno visi na lesu človeških grehov, zločinov, napak. V opomin? V očitek? V dokaz, ki bi utemeljil primerno kazen? V odrešenje. Za limbar tvoj .  Vseeno je na Kalvariji mučno, v ozračju visi bolečina, zadušljivo je v tihi zameri in prizadetosti, nemi kriki prebadajo nebo, ker je nekaj narobe, ker je nekaj zelo narobe na tem njegovem telesu (1 Kor 12,27), ki še hodi po svetu. Cerkev greši in pada in krvavi in v njej je toliko stvari grešnih in napačnih. Ker smo v njej ljudje .  Toda to še ni opravičilo. Ni razlog, zaradi katerega bi samo zamahnili z roko in šli naprej. Morda smo jih že siti, vseh trpečih ljudi tega sveta, ki nam dnevno skačejo v pozornost, morda tudi že navajeni, pa vendar vsaka rana boli in kolikor prizadene tistega, ki j