Preskoči na glavno vsebino

Kot mora biti

Vrnil se je. Spet v sijajni luči, (skoraj) spet tak, kot mora biti.
"Krasnota!" Moskva je ponudila vse, kar spada v konkretnem trenutku človeškega razvoja: glas, elektroniko, sodobnost. Pustimo ob robu vse napetosti, ki jih ustvarjajo. A na odru letošnjega 54. Eurosonga ne manjka nič. Vsaj zaenkrat tudi ne ubranih glasov.

Prvi polfinale se je odvrtel, danes sledi še drugi. S Quartissimom.
Po prvem kaže, da se je odločitev za vrnitev strokovne žirije obveljala za edino pravilno, edino, ki lahko še pelje glasbo nazaj na prave tirnice. V finale so se z izjemo Romunije in Turčije (za katero res ne vem, kako se je prebila skozi strokovno sito) uvrstile same dobre pesmi, ki tudi vokalno zadovoljijo še tako zahtevno uho. Posebno bo treba biti pozoren na Švedsko, Islandijo in Bosno, ki so zame osebno ene izmed favoritov za končno zmago. Seveda pa nas čaka še današnji polfinale, pa tudi že v finale uvrščene države, pri katerih na pomembnem mestu sije predstavnica Velike Britanije, ki ji je glasbo napisal sam Andrew Lloyd Webber. Ne veste, kdo je to? Gotovo vam kaj več povejo imena, kot so "Jesus Christ Superstar", "Les Miserables", "Requiem" z znamenito do solz ganljivo "Pie Jesu", "Cats", "Evita" in še marsikateri svetovno znani mjuzikli. Njihov avtor je. Recept za uspeh? Morda res. Kajti skladba res ni slaba.

Ampak počakajmo. Vse je mogoče, celo Quartissimo, ki - če smo pošteni - nima kaj veliko možnosti. Ampak tokrat me to res ne bo bolelo. Važno je, da zmaga glasba. In letos - sem skoraj prepričan - bo vendarle zmagala glasba, ne oči.

Veselim se. Letos mi res igra srce.
Oznake:

Komentarji

  1. Aljoša14. 5. 09, 18:41

    A se je že začelo ... :) :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Lojze Potočnik14. 5. 09, 23:22

    Gledal sem drugi predizbor. kaj naj rečem?
    Kot ponavadi si vzamem tri skladbe za
    "Fill Rouge"
    Najprej sem si vzel našo sosedo Hrvaško, ki je prišla naprej. Zanimivo je to, da Ivan Cukrov študira Teologijo na splitski Teološki fakulteti in zna meditirati (Lectio Divina). Super,da imamo letos teologa v glavnem finalu.
    Druga je bila Norveška, ki je tudi prišla naprej.
    Poje in igra na violino mlad Belorus. Za to skladbo mislim, da lahko zmaga na Evrosongu 2009.
    Tretja pa je bila Azerbajdžan, ki je tudi prišla naprej.
    Ponuja nam ritem Kavkaza in Perzije hkrati. Zelo ritmična in skrivnostno orientalska pesem za modernega Evropejca,kot iz 1001 noči.
    Bomo videli v soboto.

    OdgovoriIzbriši
  3. Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)15. 5. 09, 18:45

    Žal nisem slišal prav veliko od letošnjega Eurosonga, zdi pa se mi, da je stvar resnično precej boljša. Morda je pri Turkih in podobnih še vedno prevelika moč na strani publike, saj jim nastope v finalu in podobno lahko zagotovi njihova diaspora. Tudi sam sem se ob nenastopu Quartissima v finalu kar nasmehnil, ker se mi je zdelo, da bo tako. Izkaže se, da je bila tvoja ocena Eme pravilna.

    OdgovoriIzbriši
  4. Anonimni15. 5. 09, 21:13

    ...

    Janez

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Potruditi se

Ne zgodi se več poredko, da mi med brskanjem po socialnem omrežju pride pred oči vabljiv naslov: »Kako shujšati brez truda.« Namenoma je tak, seveda, da bi pritegnil pozornost, kako tudi ne, saj lepo utemeljuje najpopularnejšo misel današnjega sveta, ki se razodeva tudi v bitcoinih in podobnih hitrih zaslužkih: kako dobiti čim več s čim manj truda oz. izgube. Glavna prioriteta našega sveta je pač dobiček . In čim hitrejši je, tem bolje. Trud je pri tem zgolj ovira.  Ne bi šlo za tako velik problem, če ne bi podobno miselnost začeli tudi živeti , jo torej uporabljati v svojih odnosih: dobiti čim več za čim manj truda. Ali še bolje: dobiti, ne da bi bilo treba kaj dati. In tega se tako v odnosih kot tudi v finančnem svetu ne da drugače kot z goljufijo : nekdo mora nekaj izgubiti, da lahko ti nekaj pridobiš oz. zaslužiš na njegov račun. Tako je z vsem, kar je pridobljeno na lahko. »Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (Jn 10,13) Opeharjeni ljudje pa drug drugega gledamo s strahom in nej
Objavite komentar
Preberite več

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
8 komentarjev
Preberite več

Svoboda je ljubiti svoje meje

Svet bo spet moral najti Boga. Ali pa ga ne bo več. Sveta, mislim. »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,4-5) Kajti ko govorimo o zmešanem svetu brez morale in vrednot, o svetu, v katerem je mogoče resnično vse mogoče, moramo začeti pri dejstvu, da smo si tak svet želeli , namreč svet brez omejitev, v katerem je lahko vse tako, kot si želimo, kjer ni nič prepovedano – in zato tudi nič več sveto in lepo. Svet neizmerne svobode, brez meja in prepovedi. Zato smo se za to odrekli Bogu, torej nekomu, ki je nad vsemi, nekomu, ki postavlja meje in s tem ustvarja red, ki nekatere stvari označi za nedotakljive in nemogoče. In tak svet zdaj res imamo, svet, v katerem si človek predstavlja, da je bog. In je v njem vse narobe. Ker je porušen temeljni red: » Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,5)  Meje so namreč v človeka položene zato, ker ga definirajo . Pomagajo mu spoznati, kdo je in kaj mora (in m
1 komentar
Preberite več

Zavetnik poslušanja in zvestobe

Kar koli delate, delajte iz srca kakor Gospodu in ne kakor ljudem. (Kol 3,23)  Pridni Jožef, ki nas z oltarja gleda s tako vsakdanjo sekiro in žago, potnega čela in hoče brez besed povedati neko pomembno stvar: da je Božji otrok »tesarjev sin« (Mt 13,55). Da je torej njegovo delo napravilo Božjega sina. Da ga je njegovo pridno delo spravilo v mizarsko delavnico. Da ga zato lahko naše zvesto in požrtvovalno delo spravi v naše cerkve, v naše kuhinje, v naše pisarne in tovarne, ker je vse naše delo pravzaprav ustvarjanje Boga v našem svetu.  Ne glede na to, ali smo duhovnik ali tesar, kuharica ali smetar, naše delo »ustvarja« Boga.   In ko se tega zavedamo, potem moramo razumeti, kako nekaj pomembnega je delati – in kako nekaj pomembnega je delati pošteno, zavzeto, marljivo in z veseljem tisto, k čemur smo bili poklicani po svojih sposobnostih . Ker je to nič manj kot nekaj, kar temu svetu dolgujemo, namreč dobro opraviti svojo nalogo. » Če je človek poklican za pometača ulic, naj pomet
Objavite komentar
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Objavite komentar
Preberite več