Iskreno: z največjim veseljem sem se lotil te knjižice, ker je res knjižica. Zgodba vzame 56 majhnih strani, komentar še dodatnih 30. Kratko branje, a bogato. Čeprav me je v njej zmotil kratek pasus, v katerem se ukvarja s seksualnim izrazoslovjem, je po njej ostal dober okus v ustih.
Gre za srečanje azteške in španske kulture med osvajanjem Hernana Cortesa skozi oči tolmača. Tolmač, da, nekdo, ki manipulira z besedami. Ne samo to, ki celo odloča o resnici in laži, o poteku zgodovine. Spoznamo, kako veliko moč ima beseda in kaj lahko naredi ... pa čeprav se danes zdi, da je umrla in da jo je prevladala podoba. Kaj je jezik, iz česa je zrasel in kakšna je njegova moč?
Nenazadnje se razmišljanje, ki ga plete avtor ob srečanju azteške kulture v razmerju s špansko dotakne tudi našega časa in vrednot, ki bi mu morda morale dajati ritem: "Ostali so ljudje, katerih edina moč je bila zemlja."
Pa še par stavkov o življenju in smrti, ki me je presenetilo in dalo knjigi dodatno vrednost, da se vzdigne nad vsakdanjost: "Prihajamo iz smrti. Ne rodimo se, če kdo prej ne umre namesto nas, za nas." In ne, ne mislim na reinkarnacijo, ampak na pogled, s katerim pripoveduje to zgodbo španski kristjan.
Sočno.
Zanimivo kaj smo Evropejci naredili Inijance. Dobesedno smo jim uničili kulturo. Sedaj pa imamo po svetu vse enolično: MC Donalds, Coca-cola,Enolične popevke v angleškem jeziku. Uničujemo narodne kultur, ki popestrijo ves svet. Mi pa norimo v neko enoličnost.Indijanci dobro vedo zakaj je treba naravo čuvati, mi pa to pozabljamo. Vsi glavni že beže na varno, nas pa puščajo ma cedilu. Lepo in demokratično. V čem je Evropska kultura boljša od Neevropske???
OdgovoriIzbriši