Ljudje drugačnosti

Evangelij o Jezusovih učencih, ki so sol in luč sveta, od nas zahteva, naj nekoliko pretehtamo svojo identiteto. Kajti Jezus v njem izreče nekaj, kar nas preprosto mora prepričati, da je za svet biti Jezusov učenec nekaj ključnega. »Bodite moji učenci,« pravi Jezus, »kajti to je za svet enako pomembno, kot imeti sol v juhi ali imeti luč v temi.« Zelo pomembno, torej. Zato je pomembno vedeti, kaj pomeni biti Jezusov učenec, se pravi, kaj pomeni biti sol in kaj pomeni biti luč sveta. 

Anonimnost ali izstopanje? 

Najprej razčistimo: ne gre nujno za to, da se njegove učence opazi. Glede na to, kako Jezus razloži ti dve podobi, bi lahko rekli, da to pomeni preprosto biti prisoten v tem svetu, neobremenjujoč se s tem, ali si naredil kaj opaznega ali ne, ker je to, da slediš Jezusu in živiš tako, kot uči, preprosto nekaj, kar se pozna samo od sebe. Da samo s svojo prisotnostjo v svetu pustiš neko sled, neko spremembo, pa četudi gre za zelo majhno spremembo. 

To pa je nekaj povsem nasprotnega dvema skrajnostma, ki uničujeta naš svet. Prva skrajnost je želja, da bi bili povsem anonimni, povprečni ljudje, bi lahko rekli, ki si ne želijo izstopati, in ki ravno zato živijo drugače, kot bi hoteli sami, namreč tako, da se čimbolj poistovetijo z množico in delajo vse tako, kakor delajo vsi ostali. To namreč prinaša udobno in lagodno življenje. Druga, ki prvo lepo izkorišča, pa pomeni izstopati, za vsako ceno in na kakršen koli način že, v dobrem ali slabem, po domače »metati se ven«, kar prinaša občutek moči, večvrednosti in potemtakem pomembnosti. 

Drugačnost zaradi evangelija 

Ne eno ne drugo ni tisto, kar želi povedati Jezus s podobama soli in luči. Pravi pa, da je njegov učenec nekdo, katerega dejanja naredijo razliko. Ali če uporabimo priljubljeno skavtsko vodilo, da je kristjan nekdo, ki »pusti ta svet vsaj nekoliko boljši, kot ga je prejel.« To pa kdaj pomeni biti luč, kdaj pa sol. In kristjan ve, kaj je treba storiti, ko je drugačen zaradi evangelija, ne zaradi pozornosti. 

Kajti kdaj pomeni biti drugačen od drugih to, da se – ko se lahko ne bi – pred drugimi postaviš za svoje vrednote, da kritiziraš in opominjaš, ne zato, da bi se pokazal, ampak da bi jih ubranil. In včasih pomeni spreminjati svet na bolje tako, da se – ko bi se lahko – ne »mečemo ven«. Da se ne razburjamo, ko se jezijo na nas, da na žalitve odgovarjamo z mirom in spoštovanjem, da na silo odgovarjamo z nežnostjo, da preizkušnji ohranimo mirno kri. Da se torej obnašamo drugače, ker je tako prav. To je sol v juhi in luč v temi. Biti majhna, morda kdaj celo neopazna pravilna drugačnost, ta je tista, ki dela svet okusen in užiten za življenje v njem. 

 To smo Jezusovi učenci, ljudje drugačnosti. To je naša identiteta.