Kdor ne odneha

»Resnično ljubi le, kdor ne odneha.« (C. Zlobec) 

Ta napis krasi desko za rezanje, ki sta mi jo za spomin ob svoji poroki podarila prijatelja. Morda sta jo bolj kot za nas naredila zase, saj ta lep, globok napis v resnici povzema, za kaj gre pri zakonskem življenju, za vztrajnost, se pravi, za potrpežljivost, za nešteto majhnih, skorajda nevidnih korakov približevanja, ki jih človek napravi, ko bi raje obsedel in se ne bi premaknil. Za to gre pri ljubezni. 

V priliki o nerodovitni smokvi je tak denimo vinogradnik, ki prigovarja gospodarju, ki hodi nabirat smokve in jih ne najde. Velika stvar je biti tako zelo potrpežljiv, kot je Bog z nami, da torej verjameš v spremembo nekoga, tudi če je še ni, velika stvar, da »ne odnehaš«. Morda celo, da dopustiš, da je ta sprememba nekaj drugega, kot pričakuješ sam. 

In natančno to je tisto, kar od nas pričakuje tudi Bog. 

Osrednja beseda evangelija današnje nedelje je spreobrnjenje. To je podčrtano kot nekaj nujnega: »Če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec.« (Lk 13,3) In čeprav to besedo največkrat povezujemo z nekim določenim dejanjem, bi jo morda morali predvsem z vztrajnostjo. Namreč s tistim trmastim nagibom, ki nas vsakič, ko se od tistega, kar nam je lepo, sveto in pomembno, oddaljimo, kot pekoč občutek v prsih pošlje nazaj. Da se vrnemo tja, od koder smo padli. In da to vztrajno ponavljamo, tudi če smo že stokrat padli, se že stokrat oddaljili. Kar je z vsakim padcem izjemno težko, ker nas namreč vsak korak proč na ves način prepričuje, da nima smisla, da se ne splača, da tega tako ali tako nismo sposobni. 

Vrednost spreobrnjenja je z vsakim vnovičnim povratkom večja. In je spreobrnjenje veliko bolj pristno. Zato se resnična sprememba človeka zgodi prav v tem, v vztrajnosti, v potrpežljivosti, če hočete, tako s samim sabo kot tudi z drugimi ljudmi. Namreč v tej nenehni dinamiki življenja, ki je vedno vnovično oddaljevanje in približevanje. Kakor ljubezen. Vedno vnovična odločitev. 

»Ljubi le, kdor ne odneha.« Kdor ne obupa nad sabo, ne nad svojimi bližnjimi.

(misel ob 3. postni nedelji, leto C)