»Pridi, Gospod Jezus!«

Najlepše je biti človek v božični noči. 

Hočem reči, biti človek v svoji največji resničnosti, torej v svoji ranjenosti, šibkosti, majhnosti, grešnosti, strtosti, bolečini; človek, ki pogreša, ki ga boli, ki se jezi, ki v občutku nemoči kakor majhen otrok zajoka. Najlepše, ker se ravno v tem joku, v tej najbolj občuteni temi rodi res iskrena želja po Luči, po Nekom, ki bi ga s svojo bližino, z močjo ljubezni, usmiljenja, odpuščanja rešil. Biti človek v božični noči tako pomeni začutiti neznosnost tega stanja v temi in stiski in iz svoje bolečine vzklikniti: »Pridi, Gospod Jezus!« (Raz 22,20) 

Močan, zaradi iskrenosti pomemben stavek je to, ki ne samo v polnosti izkriči človekovega realnega stanja, temveč tudi prebudi spoznanje, da človek zaradi svoje nepopolnosti nima ničesar drugega kot Božje usmiljenje. Samo v tej želji je naša resnična rešitev. Ozdraveti od svoje izgubljenosti namreč pomeni dojeti, da potrebujemo Boga, da brez njega ne bo šlo. 

Nekateri si tega tudi v svoji noči ne dovolijo. Hrepeneti. Čakati. Potrebovati. Priznati, da sam ne moreš. Biti pripravljen nekomu pustiti, da spremeni tvoj svet. Četudi je to svet teme, je to dejanje napor, ki ga naša zasičena in naveličana družba ne zmore. Preveč je v njej človeških rešitev, preveč je v njej samozadostnosti, preveč slepila, da so luči okoli nas nekaj več kot samo ceneni pobeg pred resničnostjo. 

Toda glejmo iskreno v svoje lastno ogledalo: kaj je človeško življenje drugega kakor ena sama želja po Bogu? »Prizadevanje, muka, razočaranje, ljubezen, v zlato potopljeni sončni zahodi in temne nevihte.« In noč. 

»Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.« (Jn 1,12-13) 

Tako razumem božič. Trenutek, ko si v svoji nepopolnosti zaželimo Boga. Ta otrok je rojen iz globoke želje človeštva po Bogu, po Luči, po Življenju, po Odpuščanju, po Bližini. Kdor je sposoben te iskrenosti, bo v njej, v tej svoji noči, takoj po tem, ko si bo zaželel Boga, tega v nepredstavljivi betlehemski tišini tudi odkril. Tamle, v naši temi, iz katere edine se lahko izoblikuje stavek: »Pridi, Gospod Jezus,« tam leži majhno Dete, ki je uresničitev vsega tistega, kar si globoko za vsemi površnostmi v resnici želimo.

(misel ob božiču 2024)