Dan vstajenja

Nocoj močno željo, da smo tukaj in da molimo, posebno čutimo tisti, ki smo ranjeni od smrti naših bližnjih. Miru, tolažbe iščemo, bližine ob Bogu in drug ob drugem. Kajti hude bolečine vseka smrt v nas, strašno grde osamljenosti, težke misli, take, da bi ob njih človek kar prenehal verjeti v dobro in lepo. V življenje. 

Smrt ima veliko moč, vse lahko spremeni, vse nam lahko vzame, celo tiste dragocene spomine na naše rajne. Edino ene stvari pa ne, tega, da smo še vedno njihovi bratje, sestre, očetje, matere, otroci, tega pa ne more vzeti, ne preklicati, ne izbrisati. Še vedno so naši, še vedno smo njihovi. Pripadamo si. 

Prav zaradi tega nas namreč smrt boli, zato jih pogrešamo, zato jokamo za njimi, zato si jih želimo ob sebi, zato v tem velikem nesmislu še iščemo, še brskamo za življenjem, ga še zahtevamo, preprosto ne verjamemo v smrt. Ne da bi jo s tem zanikali, samo verjamemo, da je to, kar se dogaja v nas, ko nas boli, ko si jih želimo ob sebi, nekaj močnejšega od smrti. Ljubezen. 

Zato ravno v tem našem iskanju in hrepenenju, v tej naši bolečini vidim neuničljivost ljubezni, ki jo potrdi tudi Jezus: »Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, temveč vse to obudim poslednji dan.« (Jn 6,39) In on jih res obuja, danes, ko nas spominja nanje, kajti obujanje mrtvih je točno to, ničesar ne izgubiti od tega, kar smo prejeli, ostati, kar smo drug drugemu bili, bratje, sestre, očetje, mame, otroci. 

Gre namreč za obujanje nas od mrtvih, ne naših rajnih, oni so že v življenju, nas še teži smrt, in prav to naše iskanje, molitev, bolečina, ki nam jih je podarila smrt naših bližnjih, nas varuje smrti. Saj ni smrt nič drugega, kot pozaba, otopelost, brezbrižnost do tistih, ki jim pripadamo, ki pripadajo nam, kadar nehamo zahtevati življenja v smrti, kadar nam postane vseeno zanjo, za tisoče in tisoče smrti, takrat umremo, kadar nimamo več za koga moliti, kadar za nikomer več ne žalujemo, kadar nikogar ne pogrešamo. 

Naša ljubezen do rajnih, v njej je življenje. V njej dan vstajenja.

(misel na vernih duš dan)