#JoinUs 2 (polfinale trepetanja)

Prvo polfinale je za nami, poleg precej predvidljivih finalistk se je tja uvrstilo tudi nekaj pozitivnih in nekaj negativnih presenečenj, a o tem pozneje.

Drugi polfinale bo za nas veliko pomembnejši in veliko bolj napet, saj na oder kot 14. po vrsti stopa Tinkara Kovač s pesmijo Spet/Round and Round. Če komu zaupam, da nas s svojo izvedbo ne bo pustil na cedilu, je to Tinkara. Zato si zaželim samo to, da bi jo Evropa videla in slišala. Po pravici rečeno naša pesem (poleg gruzijske) precej izstopa, ker je veliko bolj drugačna od vseh ostalih, nekako nepredvidljiva (če seveda ne poznaš Raayevega sloga - in Evropa ga (še) ne pozna). To je lahko dobro, lahko slabo. Ampak, kot danes pravi marsikdo, če je uspelo San Marinu in Črni Gori, zakaj ne bi uspelo tudi nam? Gremo po finale.

S kom se bo spopadla Tinkara?

1. Malta
Firelight: Coming Home

Že kot prvi na polfinalni oder stopajo eni od favoritov za uvrstitev. Maltežani so izbrali poslušljivo pesmico s prijetnim ritmom, ki navdušuje, in z dobro zgodbo, strastjo in vsem, kar potrebuješ za dobro pesem. Osebno me zmoti pevkin solo, ki ne paše v pesem, toda to verjetno večine ne bo motilo. Finale zagotovljen. Zasluženo.

2. Izrael
Mei Finegold: Same Heart

Izraelski šlager sicer ni klasičen šlager, je pa tolikokrat slišano ponavljanje ene in iste matrice, da prav utruja. Razen velike količine vpitja pesem nima ničesar. Tudi duše nima - pa ne mislim, da so pesmi s tehno ritmi nujno brez duše. Resnično si želim čim manj takšnih pesmi.

3. Norveška
Carl Espen: Silent Storm

Še ena od favoritinj, še ena, ki prepeva o nevihti. Pravzaprav ji ni kaj dodati. In očitno so žalostne zgodbe iz dna srca letos hit. Carlu ni kaj oporekati. Pesem je lepa v svoji nežnosti, sam pogrešam samo malo več življenja, saj ga celo v refrenu res težko začutimo. Ampak saj ravno to želi Carl sporočiti, nekaj o tihi nevihti, ki se dogaja v njem. Zaključek zmaga.

4. Gruzija
The Shin & Mariko: Three Minutes to Earth

Ja, možno je. Tudi to je možno na Evroviziji. Kako bi temu rekli? Glasbeno poigravanje? Vaje v improvizaciji? Navdih? Ali preprosto popevanje ob kresu? Vse to ali pa nič od tega. Gruzijska pesem je pač tako posebna, da se boste ob njej nasmehnili, nekateri skrčili obrvi, vsi pa se prepustili, da vas pripelje do konca. Ponoviti jo bo pa težko.

5. Poljska
Donatan & Cleo: My Słowanie

Bolgarsko štafeto slovanskih ritmov v neposlušljivi preobleki so se očitno odločili prevzeti kar bratje Poljaki. Pravzaprav sestre. Brez zamere. Na odru pričakujem veliko nagote in veliko veliko poskakovanja in kar je še temu podobnega. Brez tega namreč ta pesem nima nobene možnosti, da bi se dotaknila niti enega od gledalcev. Finala pa sploh ne.

6. Avstrija
Conchita Wurst: Rise Like a Phoenix

Prosim, naredite mi uslugo. Najprej poslušajte pesem, ne da bi jo gledali. Po prvem refrenu odprite oči in povejte svoje mnenje. Moje je nekaj takega: da bi Conchita brez svoje znamenite brade, zaradi katere je gotovo najbolj znana udeleženka letošnje Evrovizije, bila samo ena od povprečnih kričačic, ki gredo s klasičnim bondovskim komadov hitro v pozabo. Zato se vprašam: če je pesem tako dobra, da je prišla na Eurosong, zakaj jo mora zapeti ženska z brado?

7. Litva
Vilija Matačiunate: Attention

Ste si zapomnili še kaj drugega kot "attention"? Jaz ne. In mislim, da nisem edini. Škoda pozornosti.

8. Finska
Softengine: Something Better

Pesmi, ki imajo v naslovu "Something", se od lani, ko je s popolnoma zgrešeno pesmijo s tem naslovom Litva prišla v finale, milo rečeno bojim. Letos je podobno, zato se spet bojim. Pa ja ne bo Evropa verjela tej pesmi brez domišljije in s ponavljanjem v nedogled? Ne pojte si je preveč, pravijo da enakomerno ponavljanje povzroča psihične motnje. Hec. Naj ostane pri tem in Finska za finale lepo počaka na drugo leto.

9. Irska
Can-Linn (feat.Kasey Smith): Heartbeat

Irska pesem ni ravno tisto, kar sem od njih - sedemkratnih zmagovalcev - pričakoval, toda moderni ritmi z etno podlago niso ravno napačna izbira. Popolnoma v redu bi šlo tudi brez dubstepa, a če pač Irci menijo, da je to dodana vrednost in korak naprej, naj bo. Da se le ne odpovejo svojim čarobno lepim baladam.

10. Belorusija
Teo: Cheesecake

Že spet nekakšen beloruski zapeljivec in lomljivec src. Že spet nekakšna fantovska najstniška poskočnica.
Punce, bi nasedle? Prosim za malo okusa. Če Belorusi letos ne dobijo lekcije, nas bojo še nekaj let zastrupljali s podobnimi kao fantovskimi hiti. Prosim, ne ponovimo napake od lani. Belarus - nič points.

11. Makedonija
Tijana Dapčević: To the Sky

Ponavadi sem zaljubljen v makedonske pesmi na Eurosongu, letos pa ... hja, kaj naj rečem, strel v prazno. Škoda. Ker je Tijana sicer odlična pevka z dobrimi komadi, ampak ta ... Za ta komad jo je milo rečeno škoda. Sem bi vam prilepil kar eno drugo njeno pesem, ki je tako lepa, a na žalost Tijana nastopa s tole pesmijo. Morda finale, kaj več pa gotovo ne. Pa bi lahko.

12. Švica
Sebalter: Hunter of Stars

Sem vam rekel tisto o žvižganju? Pesem naredi nekoliko bolj domačo, morda jo celo vseje v misel kot nekaj že dolgo poznanega, kajne? Švicarska pesem je nadgraditev lanskega (spodletelega) poskusa. Po stilu je malce podobna irski in malteški pesmi, predvsem zaradi etno podlage in ritma, a to morda ne bo tako odločilno kot to, če pesem ne bo primerno predstavljena. Bomo videli.

13. Grčija
Freaky Fortune feat. Risky Kidd: Rise Up

Pa-pa-pa-panamericano. Ja, to je to. Dance komadi so praviloma na Eurosongu pogoreli. Ampak, saj veste, novi časi. Po mojem mnenju še vedno prezgodaj, da bi bila uspešnica. Posebej zato ne, ker si na koncu oddahnem, da je hvalabogu konec, če nisem ravno tuc-tuc navdušenec.

14. Slovenija
Tinkara Kovač: Round and Round

O Tinkari sem napisal že dovolj, tako da ne bom izgubljal besed. Samo: srečno, Tinkara, in naj ti uspe.

15. Romunija
Paula Seling & Ovi: Miracle

Romuni stavijo na preverjen recept z duetom. Letos so dobili duet, niso pa našli pesmi. Pesem zveni, kot bi se je domišljala sproti. Kot taka res hitro izgubi rdečo nit. No, če ne upoštevamo dretja na vse načine. Na koncu nočem več slišati besede "miracle". Uf. Prizanesite mi, prosim.

***

Napovedovati četrtkove finaliste bo še težje, ker polfinale res ni tako kvaliteten, kot je bil torkov. Zato bo (verjetno) prihajalo do še večjih odstopanj in še večjih presenečenj. Toda poskusimo vseeno napovedati deset veselih držav:

1. Malta
2. Norveška
3. Gruzija
4. Avstrija
5. Irska
6. Švica
7. Slovenija
8. Makedonija
9. Belorusija (?!)
10. Izrael

Ljubezen do konca

Skazal je svojim ljubezen do konca . (Jn 13,1) Jezusu ni moglo biti prijetno pri mizi. To je bil namreč že trenutek, »ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda« (Jn 13,2). Tudi v drugih je bilo nekaj podobnega, zato mu ni moglo biti prijetno. Kajti tako je vedno, ko je med nami napeto, ko so med nami jeza, strah, užaljenost, zamera, prizadetost. Take stvari se čutijo, tudi če se nič ne reče, tudi če nihče ne besni naglas, ker take stvari od znotraj razdvajajo skupnost. Vsak se začne umikati vase, v svoje misli, v svoja prepričanja, okoli sebe gradi utrdbo in ni prostora za nič in nikogar. Razpadanje Jezus je čutil vse to. In je vedel, da njegova skupnost nevidno razpada. Tega pa ni smel dopustiti. Skupnost je zanj sveta stvar, ker smo samo zaradi nje ljudje še ljudje, in zato tako pomembna, da vanjo postavi edini kraj, kjer se lahko z njim srečamo do konca časov, da, prav v tej skupnosti, v kateri ima vsakdo dovolj razlogov, da bi zbežal od nj

Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.

Preberite več

Pustiti se premagati ljubezni

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije) V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?« Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili

Preberite več

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

Preberite več

Velikonočni ogenj

Podolgovata meglica se je vlekla nad zaspano vasjo in tik čez njo je mežikalo jutranje sonce, ko sem še zaspan in krmižljav nekaj pred sedmo zjutraj stekel proti cerkvi. Pod zvonikom se je že nabrala množica fantov, ki so stali ob ognju in se greli, vsak s svojo domačo pripravo za raznašanje, nekateri so lesne gobe nataknili kar na žico, drugi smo si jih nadrobili na koščke in jih položili na dno preluknjane konzerve, podedovane od starejših bratov. Nekje med zaspanostjo in veselim vznemirjenjem se je vlekel dim in silil v oči, vendar je bilo v mrzlem jutru tam vendarle prijetno toplo, zato smo ostali ob ognju in potrpežljivo čakali, da bo župnik nazadnje le poškropil tisti nenavadni, jutranji kres, ki ga je navsezgodaj pripravil Jožko Mežnarjev. Potrpežljivi smo morali biti, nihče ni smel prižgati ognja pred koncem. Čim pa je župnik zamahnil z roko in se je na razžarjenih polenih razgubilo tistih nekaj blagoslovljenih kapljic, smo kot sestradane živali planili na kres, da bi čimprej

Preberite več

Besede za srce

Preišči ta spletni dnevnik