Spet je čas za ... Eurosong! In za veselje toliko milijonov ljudi, ki uživajo v tem največjim in najbolj znanim TV šovom na svetu. Emmelie de Forest je s svojimi Solzami poskrbela, da letos ta spektakel gosti Danska, ena najbolj srečnih držav na svetu. V Köbenhavnu je pogrnjena rdeča preproga, po njej se že sprehaja 37 držav, ki bodo spet pele in plesale in ... še kaj. Vse zato, ker je tukaj preprosto treba biti. Treba je biti in peti, ker je vsak glas pomemben. Za Evropo, za svet, za Slovenijo, za Ukrajino, če hočete. Eurosong je več kot samo pevsko tekmovanje.
Del vsega tega velikega dogajanja je (hvalabogu) tudi Slovenija, ki letos na veliki oder pošilja eno naših najbolj zanesljivih pevk, ki ima vse, kar imajo veliki: Tinkara Kovač je po mnenju vseh, ki jo obdajajo, ena najbolj profesionalnih pevk, kar jih imamo, in to se tudi pozna. V spoštovanju. In to je največ, kar lahko dosežeš na takšnem tekmovanju. Ne zmaga, temveč spoštovanje. Morda zaradi svoje majhnosti res nikdar ne bomo zmagali. A v tem, da nas spoštujejo kot sebi enake, smo že naredili več kot smo lahko. Zato: hvala, Tinkara. Zaradi tebe je Slovenija že zmagala.
Zato - in še zaradi česa drugega - smo lahko vsaj ta teden za nekaj časa veliki. Veliki tako, da zrasemo nad predsodke, skepticizem in manjvrednostni kompleks, ki se kaže v naših kritikah širom vsega, ter vendarle samo uživamo nad tem, da bomo v družbi različnih enako pomembni kot vsi. In to ne samo tri minute.
Jutri, v torek, se že začne prvi polfinale. Kaj nas čaka letos? Kot vedno pestra paleta žanrov in melodij, je pa jasno, da je letos v modi žvižganje. Zasledili ga boste v kar nekaj skladbah. Tudi v zmagovalni? Morda.
Sprehodimo se malce po prvem polfinalu. Letos sem se odločil, da vam malce olajšam pregled skladb, posebno za tiste, ki nimate veliko časa. Skladbe, ki se mi zdijo, da jih je vredno slišati, bom obarval rdeče, na koncu pa še dodal seznam tistih 10 držav, za katere menim, da bodo prišle v veliki sobotni finale.
Pridružite se! (JoinUs!)
1. Armenija
Aram MP3: Not Alone
Armenija je po lanskem (vsaj zame) ponesrečenem eko-poizkusu spet ponudila močno, emotivno skladbo, v kateri se ves čas stopnjuje ritem in intenzivnost. Je skladba z zgodbo in to je njena največja lepota. Ob prvem poslušanju me je zmotil dubstep, ki ga skladba dobi proti koncu. Sprva deluje, kot da pretrga lepo balado, toda ko jo človek posluša večkrat in jo vkomponira v samo zgodbo (beri: besedilo), postane povsem pričakovan, še več, skladen s skladbo. Armenija je zame letos ena od favoritk, ne glede na to, kje bo na koncu pristala.
2. Latvija
Aarzemnieki: Cake To Bake
Bolj kot jo boste poslušali, bolj vam bo všeč. Mene je že prevzela. Cake To Bake, lahkotna pesem, ki ni plehka, je pesem, ki si jo boste požvižgavali na kolesu ali prepevali v avtu, tako prijetna in optimistična je. Kaj bom govoril, poslušajte jo. In upoštevajte slogan letošnjega Eurosonga: zapojmo skupaj!
3. Estonija
Tanja: Amazing
Ne, to ni Cascada. Pa bi prav lahko bila. Estonskih pesmi sem se vedno veselil, tokrat žal ni tako. Morda bo koga prepričala koreografija, sicer pa pesem ni vredna kaj veliko pozornosti. Že slišano, že videno, dolgočasno, brez energije, pa čeprav Tanja kriči, kolikor se da. A to je premalo. Žal. 4. Švedska
Sanna Nielsen: Undo
Švedska je vedno favorit. To ni naključje. Temu je tako, ker vedno poskrbijo, da je skladba, ki jo pošljejo na Eurosong, skrbno izbrana in dodelana. Sanni je po dolgih letih vendarle uspelo. In morda so vsa ta leta razočaranj na Melodifestivalen skrita v tej prekrasni in čutni pesmi, ki nikogar ne bo pustila ravnodušnega. Prav lahko, da bomo na naslednji Eurosong spet odšli samo čez most. Sanna si to zasluži. Ploskam.
5. Islandija
Pollapönk: No prejudice
Kaj naj napišem? To pesem poslušam z nasmehom na ustih, ker sem jo ob prvem poslušanju gladko odpisal. A dlje časa, kot jo poznam in si jo pojem, bolj me je nalezla. Morda se bo to zgodilo tudi vam. Pesem sicer ni presežek, a prav mogoče, da se vam bo zalezla pod kožo iz istega razloga kot latvijska, čeprav je res prav drugačna in se res ponavlja v neskončnost. A o tem ne bo odločal vaš okus, temveč ... nekaj drugega. Poskusite.
6. Albanija
Hersi: One Night's Anger
Vem, da vas bo naslov zavedel. To ni jezno udrihanje po nekdanjem fantu in s tem posledično trd rock, temveč nekakšna balada za naglušne. Albanci so se sicer končno odpovedali kričečim neposlušljivim baladam, a ta pesem ni nekaj, kar bi poslušali z veseljem. Morda celo nekaj ima, a je precej dolgočasna. Večina jo bo slišala dvakrat. In to samo zaradi enklave.
7. Rusija
Tolmachevy Sisters: Shine
Naslov ni edino, kar se ponavlja. Dvojčici, ritem, melodija ... in še kaj. Pesem pa ... kot da bi jo že slišal. Zame osebno gre preveč na prvo žogo in je popolnoma brez duše, sploh pa brez energije. Kot bi poslušal nekoga, ki me želi prepričati o nečem, v kar niti sam ne verjame. Poleg tega bi za duet - sploh ker gre za nekdanji zmagovalki mladinskega Eurosonga - pričakoval, da ne bi ves čas peli samo enoglasno, tako da se bojim za njun nastop v živo - in za njuno finale tudi.
8. Azerbajdžan
Dilara Kazimova: Start A Fire
Ne vem, koliko jokavih azerbajdžanskih skladb lahko prenese evropsko srce. Start A Fire je za koga morda že kaplja čez rob. A ker so bogati z nafto, se ni potrebno bati za njihovo finale. Niti za visoko uvrstitev. A skladba si tega ne zasluži.
9. Ukrajina
Mariya Yaremchuk: Tick - Tock
Ni vprašanje, ali bo Ukrajina prišla v finale, temveč zakaj. Iz sočutja nad vsem, kar se tam te dni dogaja? Zaradi pevkine privlačnosti? Ali morda zato, ker se bo komu skladba res prikupila? Možen je samo en odgovor ali pa vsi trije. Pesem predvsem privlači s svojo močno energijo in ni preplehka, da je ne bi želeli spet slišati. In ja, žvižganje. Ne boste ga prezrli. Morda boste zažvigali še vi.
10. Belgija
Axel Hirsoux: Mother
Prav lahko rečemo, da Axel gradi predvsem na besedilu in izraziti otožnosti, ki bo verjetno prav zaradi obojega zatresla kako srce več in s tem pridobila na točkovnem izplenu. Ne vem, kaj dodati. Pesem ni slaba, morda ji manjka nekaj dodane vrednosti in zanesljivosti pevca, pa bi bila prav prijetna. Tako pa ... se ne ve, kaj bo.
11. Moldavija
Cristina Scarlat: Wild Soul
Še ena temačna moldavska pesem. Morda zaradi lanskega finala. Toda letos gre za bolj kot ne dolgočasno pesem. Nekakšno potovanje po Transilvaniji, za katerega komaj čakaš, da ga bo konec. In si na koncu oddahneš. Morda pa prepričajo z nastopom. Zaradi pesmi same si ne bi zaslužili finala. In morda tudi vašega poslušanja ne.
12. San Marino
Valentina Monetta: Maybe
Kako že pravijo, v tretje gre rado? Rado že, Valentina pa verjetno ne. Čeprav je Valentina že tretjič zaporedoma (!) predstavnica te mikroskopske državice, kar je dosežek svoje vrste in čeprav gre za daleč najboljšo pesem od vseh treh, vseeno menim, da s finalom ne bo nič, saj je v konkurenci nekaj veliko boljših pesmi. Se vidimo spet drugo leto, Valentina?
13. Portugalska
Suzy: Quero Ser Tua
Portugalci vsako leto tekmujejo, kot da smo še vedno v devetdesetih. Samo da se skače, pa je. Morda ob tej skladbi še najbolj pristoji, če rečem: OMG, kej?! Dihaj, Suzy ... 14. Nizozemska
The Common Linnets: Calm After the Storm
Nizozemci so našli čarobno formulo. Spet pošiljajo zelo lepo in kvalitetno pesem, nekakšen eurocountry. Pravzaprav ni nič posebnega, a ravno to jo dela tako zelo lepo. Nobenih kričanj, nobenih dokazovanj, nobenih pretiravanj, samo pesem, samo glasba. Uživajte. Zame ena najlepših letos.
15. Črna Gora
Sergej Ćetković: Moj svijet
Letos bo kronično primanjkovalo lepih balkanskih balad, tako da se naužijte ob Sergejevih prijetno lepih zvokih. Gre za eno najbolj čutnih in nežnih skladb, ki bi si vsekakor zaslužila finale. Navijam zanjo.
16. Madžarska
András Kállay-Saunders: Running
Odkar je lani strašansko dolgočasni Kedvesem prišel ne samo v finale, ampak celo na visoko deseto mesto, ni več nemogočega. Toda ta skladba po pravici povedano utruja. Do konca zdržijo samo tisti z res visoko kondicijo. Morda zato tak naslov. Pesem res preganja, tako Andrasa, kot tudi vsakega, ki jo posluša. Evropa, prosim, letos brez takšnih v finale ...
***
Iz torkovega polfinala naj bi tako napredovale naslednje države:
1. Armenija
2. Latvija
3. Švedska
4. Islandija
5. Azerbajdžan
6. Ukrajina
7. Belgija
8. Nizozemska
9. Albanija
10. Moldavija/Črna Gora
Skazal je svojim ljubezen do konca . (Jn 13,1) Jezusu ni moglo biti prijetno pri mizi. To je bil namreč že trenutek, »ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda« (Jn 13,2). Tudi v drugih je bilo nekaj podobnega, zato mu ni moglo biti prijetno. Kajti tako je vedno, ko je med nami napeto, ko so med nami jeza, strah, užaljenost, zamera, prizadetost. Take stvari se čutijo, tudi če se nič ne reče, tudi če nihče ne besni naglas, ker take stvari od znotraj razdvajajo skupnost. Vsak se začne umikati vase, v svoje misli, v svoja prepričanja, okoli sebe gradi utrdbo in ni prostora za nič in nikogar. Razpadanje Jezus je čutil vse to. In je vedel, da njegova skupnost nevidno razpada. Tega pa ni smel dopustiti. Skupnost je zanj sveta stvar, ker smo samo zaradi nje ljudje še ljudje, in zato tako pomembna, da vanjo postavi edini kraj, kjer se lahko z njim srečamo do konca časov, da, prav v tej skupnosti, v kateri ima vsakdo dovolj razlogov, da bi zbežal od nj
Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije) V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?« Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Ne zgodi se več poredko, da mi med brskanjem po socialnem omrežju pride pred oči vabljiv naslov: »Kako shujšati brez truda.« Namenoma je tak, seveda, da bi pritegnil pozornost, kako tudi ne, saj lepo utemeljuje najpopularnejšo misel današnjega sveta, ki se razodeva tudi v bitcoinih in podobnih hitrih zaslužkih: kako dobiti čim več s čim manj truda oz. izgube. Glavna prioriteta našega sveta je pač dobiček . In čim hitrejši je, tem bolje. Trud je pri tem zgolj ovira. Ne bi šlo za tako velik problem, če ne bi podobno miselnost začeli tudi živeti , jo torej uporabljati v svojih odnosih: dobiti čim več za čim manj truda. Ali še bolje: dobiti, ne da bi bilo treba kaj dati. In tega se tako v odnosih kot tudi v finančnem svetu ne da drugače kot z goljufijo : nekdo mora nekaj izgubiti, da lahko ti nekaj pridobiš oz. zaslužiš na njegov račun. Tako je z vsem, kar je pridobljeno na lahko. »Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (Jn 10,13) Opeharjeni ljudje pa drug drugega gledamo s strahom in nej
Komentarji
Objavite komentar