Ljubite svoje sovražnike.
Ne samo, da jih tolerirajte, ne bodite le strpni z njimi. Ne, ljubite svoje sovražnike.
Vem, čudne, težke besede. Skoraj bi lahko rekli, da so to besede, ki jih je napisal nekdo, ki o življenju navadnega človeka nima pojma. A ker jih je povedal nekdo, ki je izkusil sovraštvo na svoji koži, ne odmahnimo takoj z roko. Kajti če vemo, če res razumemo, zakaj kdo sovraži, potem bomo videli, da je to naročilo celo logično, če se hočemo iti ljubezni.
Najprej je treba razumeti, da si zla in sovraštva noben človek ne želi. Noben človek, niti najhujši grobijan in nasilnež. Globoko v sebi si človek vedno in povsod želi ljubezni. Pozornosti, spoštovanja, bližine, varnosti, če rečemo z drugimi besedami. Tega si želi, ne pa sovraštva.
Toda vedno in povsod, ko se človek ne čuti ljubljenega, ko v svojem življenju ne čuti ljubezni, nastane v njem prostor za hudiča, za greh, za zlo. Kajti »lakota vsakega človeka naredi za kriminalca.« (iz filma Batman Begins, 2005) Res, človek dela greh in slabo in zlo, človek sovraži samo iz globoke lakote, iz nemoči, iz globoke potrebe po ljubezni, ki je nima oz. je ne čuti.
Sovraštvo je samo pretresljiva prošnja po ljubezni.
Zato je Jezusova beseda logična. Ker je logično, da človek, ki nas sovraži, ne potrebuje sovraštva, ampak ljubezen. In logično je, da zaradi pomanjkanja ljubezni v njem vedno trpiva oba. In logično je, da naju iz te situacije ne bo rešilo moje sovraštvo, ampak moja ljubezen. Kajti ljubiti svoje sovražnike je edino, kar nas rešuje pred tem, da bi zlo vstopilo tudi v naše življenje. Kajti kdor bo zlo vračal z zlom, se bo tudi sam ujel vanj.
Zlo nikogar ne reši. Zato ne mene ne človeka, ki me sovraži, iz zla in sovraštva ne more rešiti zlo, sovraštvo, ampak ljubezen. Kajti ko se človek čuti ljubljen, neha sovražiti. Začne ljubiti. Če še ne ljubi, pomeni, da tega še ne čuti. Da ga je treba še ljubiti. Ali še bolj. Ker sovražnik vedno potrebuje več ljubezni kot tisti, ki nas imajo in ki jih imamo radi.
Sovraštvo je namreč pomanjkanje ljubezni. Naše ljubezni.
Ne, ne govorim pravljic. O sebi govorim. O resničnem sebi, o človeku, ki ve, da vsak dan potrebuje ljubezen in občutek ljubljenosti. Ker sem vedno, ko ga nimam, človek zlih misli, reakcij, odločitev in dejanj. Človek, na katerega se lepi zlo. In nihče ni drugačen od mene. Vsaj v tem gotovo ne.
**
»Tema ne more odstraniti teme; samo svetloba jo lahko. Sovraštvo ne more odstraniti sovraštva; samo ljubezen ga lahko.« (Martin L. King)
Ne samo, da jih tolerirajte, ne bodite le strpni z njimi. Ne, ljubite svoje sovražnike.
Vem, čudne, težke besede. Skoraj bi lahko rekli, da so to besede, ki jih je napisal nekdo, ki o življenju navadnega človeka nima pojma. A ker jih je povedal nekdo, ki je izkusil sovraštvo na svoji koži, ne odmahnimo takoj z roko. Kajti če vemo, če res razumemo, zakaj kdo sovraži, potem bomo videli, da je to naročilo celo logično, če se hočemo iti ljubezni.
Najprej je treba razumeti, da si zla in sovraštva noben človek ne želi. Noben človek, niti najhujši grobijan in nasilnež. Globoko v sebi si človek vedno in povsod želi ljubezni. Pozornosti, spoštovanja, bližine, varnosti, če rečemo z drugimi besedami. Tega si želi, ne pa sovraštva.
Toda vedno in povsod, ko se človek ne čuti ljubljenega, ko v svojem življenju ne čuti ljubezni, nastane v njem prostor za hudiča, za greh, za zlo. Kajti »lakota vsakega človeka naredi za kriminalca.« (iz filma Batman Begins, 2005) Res, človek dela greh in slabo in zlo, človek sovraži samo iz globoke lakote, iz nemoči, iz globoke potrebe po ljubezni, ki je nima oz. je ne čuti.
Sovraštvo je samo pretresljiva prošnja po ljubezni.
Zato je Jezusova beseda logična. Ker je logično, da človek, ki nas sovraži, ne potrebuje sovraštva, ampak ljubezen. In logično je, da zaradi pomanjkanja ljubezni v njem vedno trpiva oba. In logično je, da naju iz te situacije ne bo rešilo moje sovraštvo, ampak moja ljubezen. Kajti ljubiti svoje sovražnike je edino, kar nas rešuje pred tem, da bi zlo vstopilo tudi v naše življenje. Kajti kdor bo zlo vračal z zlom, se bo tudi sam ujel vanj.
Zlo nikogar ne reši. Zato ne mene ne človeka, ki me sovraži, iz zla in sovraštva ne more rešiti zlo, sovraštvo, ampak ljubezen. Kajti ko se človek čuti ljubljen, neha sovražiti. Začne ljubiti. Če še ne ljubi, pomeni, da tega še ne čuti. Da ga je treba še ljubiti. Ali še bolj. Ker sovražnik vedno potrebuje več ljubezni kot tisti, ki nas imajo in ki jih imamo radi.
Sovraštvo je namreč pomanjkanje ljubezni. Naše ljubezni.
Ne, ne govorim pravljic. O sebi govorim. O resničnem sebi, o človeku, ki ve, da vsak dan potrebuje ljubezen in občutek ljubljenosti. Ker sem vedno, ko ga nimam, človek zlih misli, reakcij, odločitev in dejanj. Človek, na katerega se lepi zlo. In nihče ni drugačen od mene. Vsaj v tem gotovo ne.
**
»Tema ne more odstraniti teme; samo svetloba jo lahko. Sovraštvo ne more odstraniti sovraštva; samo ljubezen ga lahko.« (Martin L. King)
 |
Komentarji
Objavite komentar