Svetiti

Nedeljska Božja beseda (klikni)

Recimo, da se bojite teme. In recimo, da se vam zgodi, da se zbudite v temi. Zagrabi vas panika. Iščete luč in je ne najdete. Že povsem ste iz sebe. Kaj bi vam pregnalo strah? Kaj bi vas pomirilo? Seveda, nekdo, ki vam prinese luč in vas dobrohotno pozdravi.

Za nekaj takega lahko imamo življenjsko poslanstvo vsakega človeka, tudi vas. Biti za nekoga tam, kjer je potrebno biti, da mu prineseš mir in varnost. Ob pravem času na pravem mestu. Temu rečemo tudi budnost. Biti tam, kjer je treba biti. Narediti, kar je treba narediti. Govoriti ali molčati, preprečiti ali omogočiti. Nekaj takega je imeti prižgane svetilke in svetiti.

Olje za te svetilke rase na treh drevesih. Na hvaležnosti, ki te naredi občutljivega. Na dobroti, ki te naredi toplega. Na zvestobi, ki te naredi trdnega. To troje rabi človek, da zasveti. To troje, da njegova luč ne opeša. To troje, da ostane buden, to troje, da ostane človek navkljub vsemu, kar se mu dogaja. Hvaležnost, dobroto, zvestobo.

Biti človek. Ostati človek. In biti tega vesel. To pomeni svetiti. To pomeni biti svet.

Komentarji

  1. mateja5. 11. 11, 16:15

    Zelo lepo. Ob zahvalni nedelji pa velik hvala tudi tebi za tvojo razsvetljavo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)6. 11. 11, 10:29

    O čem je že govora? To je težava - po mojem mnenju, seveda - te misli, da ne vemo, o katerem evangeljskem odlomku govori. Mislim, da bi to moralo biti bolj jasno, ker bi lahko uporabil to misel potem za več odlomkov. Zlasti je to težava za govor na radiu - sam vedno na radiu preberem vsaj par bistvenih vrstic, ko posnamem za radio. Saj drugače ni slaba misel, ampak s kom naj se poistovetim? Morda sem preveč vezan na to, da se moram dobiti v kakem junaku vedno, ampak zastonj nam evangelij vendarle ne postavlja pred oči likov nekih junakov in antijunakov. Pravim, morda.

    OdgovoriIzbriši
  3. katka6. 11. 11, 15:26

    Pozornost. Čuječnost. Duh veje, kjer hoče in daje širino, ustvarjalnost. Hvala vsem, ki se mu pustite voditi in s tem hranite srca ljudi.

    OdgovoriIzbriši
  4. andreja7. 11. 11, 22:21

    Hvaležnost, dobrota, zvestoba,...
    Včasih mi olja preprosto zmanjka, še huje, nikče me ne obsveti.

    OdgovoriIzbriši
  5. Andreja10. 11. 11, 22:45

    Super in čudovito je , da pišete.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe
Preberite več